018-241/2013 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-241/2013-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja objekta PPP Celje", začetem na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov GH Union d.d., Partizanska 5, Maribor in Komunaprojekt d.d., Partizanska 3-5, Maribor, ki ju zastopa odvetnik Matej Pirih, Ulica heroja Šlandra 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 02.08.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Izgradnja objekta PPP Celje". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 28.12.2012, pod št. objave JN 13968/2012.
Naročnik je dne 28.05.2013 sprejel Odločitev o popolnosti ponudb št. 0135/2012/JNB/6/0135, s katero je vse sodelujoče ponudnike obvestil, da so od skupaj dvanajstih prejetih ponudb tri ponudbe (med njimi tudi vlagateljeva) nepopolne, ostale ponudbe pa popolne. Iz obrazložitve izhaja, da je vlagatelj ponudbo sicer dopolnil z zahtevanim dokazilom banke, vendar se potrdilo banke za partnerja GH Union d.d., Maribor nanaša na obdobje maj 2012 - maj 2013, zahtevi iz razpisne dokumentacija in njegovega poziva pa sta se nanašali na obdobje marec 2012 - marec 2013. Ker vlagatelj svoje formalne napake ni ustrezno saniral, je bila njegova ponudba izločena.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 14.06.2013, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika, v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe razveljavi in se mu omogoči nadaljnjo udeležbo v predmetnem postopku s pogajanji. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za javno naročilo gradenj in ne za javno naročilo poštnih storitev. To pomeni, da bi moral naročnik uporabiti strožji predpis - to je Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) in ne Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil določbe postopka s pogajanji po predhodni objavi s tem, ko ga je pozval k dopolnitvi ponudbe s podatki, ki bi jih moral pridobiti sam. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik podatek o tem, da vlagatelj ni bil v blokadi, preveriti sam s poizvedbami na AJPES. Naročnik pa je s pozivom k dopolnitvi ponudbe navedeno zakonsko dolžnost prevalil na vlagatelja. Pri tem je dodal zahtevo, ki se razlikuje od razpisne dokumentacije, in sicer "pred datumom oddaje ponudbe". Vlagatelj zatrjuje, da je lahko naročnik še toliko bolj zavarovan v primeru, če mu ponudnik dokaže, da v zadnjih 12 mesecih od poziva (namesto v zadnjih 12 mesecih od oddaje ponudbe) ni imel blokiranih TRR. Poleg tega je za dvomesečno zamudo kriv naročnik, kajti če bi ravnal ažurno, bi moral vlagatelja k dopolnitvi pozvati takoj, ali vsaj v razumnem roku. Naročnik pa v pozivu tudi ni natančno navedel datuma, od katerega dalje zahteva potrdilo o neblokadi sredstev na TRR. Vlagatelj še navaja, da sta v konkretnem primeru finančni pogoj, ki se nanaša na (ne)blokado računov izpolnila oba partnerja v skupni ponudbi. Tudi če ga eden od njiju ne bi izpolnil, bi se lahko še vedno skliceval na sposobnost drugega partnerja. Čeprav je navedena pravica zapisana v zakonu, pa naročnik tega ni preveril. S tem je vlagatelju nezakonito onemogočil nadaljnjo udeležbo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, čeprav je bila njegova ponudba cenovno najbolj ugodna. Vlagatelj še zatrjuje, da poziv na dopolnitev ponudbe učinkuje ex nunc in ne ex tunc in da so ga na ta način razumele tudi vse tri banke. Vlagatelj poudarja, da (ne glede na navedeno) ni bil nikoli v blokadi - niti od marca 2012 do marca 2013 niti od maja 2012 do maja 2013. Vsekakor je potrebno tudi razmisliti, kdaj ima načelo formalnosti prednost pred načelom gospodarne in učinkovite uporabe javnih sredstev oziroma razmisliti, ali je potrebno izločiti ponudnika, ki je za 7,42 % cenejši od naslednjega najcenejšega ponudnika. Pri tem je potrebno upoštevati tudi načelo sorazmernosti, ki določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročanja.
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 0135/2012/JNB/6/0135, z dne 27.06.2013). Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je pridobil mnenje Ministrstva za finance (dokument št. 007-481/2007/3, z dne 13.08.2007), iz katerega jasno izhaja, da ni naročnik po ZJN-2. Naročnik navaja, da je za postopek oddaje predmetnega javnega naročila uporabil pravilno pravno podlago (ZJNVETPS). Naročnik še navaja, da je podatke o neblokadi računov preveril sam, in sicer na spletni strani GVIN. Ker se podatki niso ujemali (podatki na BON obrazcu so izkazovali en dan blokade, iz podatkov na spletni strani GVIN pa to ni bilo razvidno) in iz razloga, ker podatki iz BON obrazca ne izkazujejo datumske blokade, je zahteval od vlagatelja dodatno pojasnilo. Poleg tega ni uradne evidence, iz katere bi izhajali podatki, ki so bili zahtevani s pozivom. Naročnik je tako pridobil podatke, do katerih je imel dostop sam, podatke od poslovnih bank pa je zahteval od vlagatelja. Naročnik še zatrjuje, da se njegov poziv nanaša na enako obdobje kot določilo razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je navedeno, da ponudnik ne sme imeti blokiranih računov v zadnjih 12 mesecih poslovanja, kar v skladu z določili ZJNVETPS pomeni, da se kot trenutek, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje pogojev, šteje dan, ko je bila ponudba dejansko oddana (kar je v obravnavanem primeru dan 07.03.2013, ki je bil določen kot rok za oddajo ponudb). Enako obdobje pa je bilo navedeno tudi v pozivu. Naročnik tudi pojasnjuje, da v obravnavanem primeru sklicevanje vodilnega partnerja na sposobnost drugega soponudnika ni primerno, saj iz razpisne dokumentacije in odgovorov na postavljena vprašanja jasno izhaja, da so morali sporni pogoj izpolniti vsi partnerji. Naročnik ponovno poudarja, da se potrdilo banke nanaša na obdobje maj 2012 - maj 2013, zahteva iz razpisa pa na obdobje marec 2012 - marec 2013. Ker vlagatelj svoje formalne pomanjkljivosti v ponudbi ni ustrezno saniral, je bila njegova ponudba zakonito izločena.
Naročnik je z vlogo, z dne 01.07.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 04.07.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 09.07.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da je naročnik priznal, da iz evidence GVIN ni izhajalo stanje blokade, kar pomeni, da je te podatke preverjal tudi po uradnih evidencah. Vlagatelj tudi meni, da dodatna zahteva naročnika ni bila precizna, ker ni datumsko opredelila od kdaj do kdaj je potrebno pridobiti ustrezno potrdilo banke. Ker je bilo mogoče naročnikovo zahtevo tolmačiti različno, bi moral naročnik vlagatelja še dodatno pozvati k dopolnitvi vloge. Na podlagi prejetih dokazil namreč naročnik ni mogel sklepati, da je imel vlagatelj blokiran račun.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik uporabiti strožji zakon - to je ZJN-2 in ne ZJNVETPS. Zlasti pa vlagatelj očita naročniku, da ga je nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe s podatki, ki bi jih moral pridobiti sam, da naročnikov poziv ni bil dovolj jasen ter zatrjuje, da naročnik ni preveril, ali sta partnerja sporni pogoj izpolnila s sklicevanjem enega izmed njiju (družbe GH Union d.d., Maribor) na kapacitete drugega (Komunaprojekt d.d., Maribor).
Če naročnik opravlja eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, veljajo za naročanje v zvezi z naročnikovo dejavnostjo določbe ZJNVETPS. Po vzoru sodne prakse Sodišča ES (zadeve C 393/06 (Ing. Aigner), C-462/03 in C-463/03 (Strabag AG in Kostmann GmbH)) se ZJNVETPS (s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena tudi Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, na vsebino katere se nanaša praksa Sodišča ES v navedenih primerih) ne uporablja le za opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, temveč tudi za javna naročila, ki jih naročnik namerava oddati pri opravljanju teh dejavnosti. Uporaba ZJNVETPS je torej odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja zadevni naročnik, ter od povezave med njo in naročilom, ki ga razpisuje. Ker je predmet javnega naročila v konkretnem primeru gradnja paketno pretvorne pošte v Celju, torej objekta, ki ga naročnik potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti (za opravljanje poštnih storitev), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni sledila.


Naročnik je v točki P4 točke 2 (Pogoji za udeležbo) Splošnih določb naročila postavil naslednjo zahtevo:

"Ponudnik v zadnjih dvanajstih mesecih poslovanja ni smel imeti blokiranih svojih računov (pogoj se nanaša na vse račune ponudnika). Ponudnik predloži izjavo."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Obrazec št. 3 (Izjave o sprejemu in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije). S podpisom navedenega obrazca so ponudniki (med drugim) potrdili, "da v zadnjih dvanajstih mesecih poslovanja niso imeli blokiranih računov".

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije tudi navedel, da za izpolnjevanje citirane zahteve zadošča (že) predložen, žigosan in lastnoročno podpisan Obrazec št. 3 in da ni potrebno prilagati posebne izjave (naročnik je navedeno pojasnilo objavil na Portalu javnih naročil dne 29.01.2013).

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbo (med drugim) predložil dva izpolnjena, žigosana in podpisana Obrazca št. 3 (za oba izmed obeh soponudnikov - enega izmed njiju je izpolnila, podpisala in žigosala družba GH Union d.d., Maribor, drugega pa družba Komunaprojekt d.d., Maribor). Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Vlagatelj je za oba partnerja v ponudbo predložil tudi BON obrazca. Navedena dokumenta (obrazca S.BON-1P) je naročnik zahteval od ponudnikov kot dokaz izpolnjevanje enega izmed pogojev, ki se nanašajo na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnikov (in sicer pogoja P10, v skladu s katerim je moral imeti ponudnik "bonitetno oceno, določeno na podlagi letnega poročila za leto 2011,najmanj SB5 ali boljšo"). Ker pa je iz BON obrazca, ki se nanaša na vlagateljevega vodilnega partnerja izhaja (kar med strankama v tem postopku ni sporno), da naj bi imel v zadnjih šestih mesecih (šteto od dne 25.09.2012 - torej od dneva izdaje BON obrazca) en dan blokiran račun, je naročnik dne 07.05.2013 vlagatelja pozval, naj mu za vodilnega partnerja (najkasneje do 16.05.2013 do 12.00 ure), "predloži potrdila vseh bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune, iz katerih bo razvidno, da v zadnjih dvanajstih mesecih pred datumom oddaje ponudbe ni imel blokiranega nobenega od teh računov".

V obravnavanem primeru torej ni šlo (kot to napačno zatrjuje naročnik) za formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 18. točke 2. člena in 82. člena ZJNVETPS, saj je vlagatelj v zvezi s spornim pogojem že v ponudbo predložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik (v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja je, kot že izhaja iz te obrazložitve, skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, za oba sodelujoča soponudnika, predložil izpolnjena, podpisana in žigosana Obrazca št. 3). Postopek iz 82. člena ZJNVETPS (Dopustne dopolnitve ponudbe) je vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS) - da je torej njena vsebina v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, pomanjkljiva in jo je zato mogoče dopolniti - to je uskladiti s formalnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne da bi se s tem ponudba spremenila v okviru cene, meril in tistega dela ponudbe, ki veže na tehnične specifikacije predmeta oziroma tistih (bistvenih) elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na njeno razvrstitev na ocenjevalni lestvici. Pač pa gre v obravnavanem primeru naročnikov poziv v spornem segmentu šteti za pojasnjevanje ponudbe, s čimer je naročnik poskušal preveriti, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna oziroma ali je vodilni partner v skupni ponudbi izpolnil pogoj, ki se nanaša na zahtevo po neblokiranih računih (v smislu 17. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, pojasnjevanja ponudbe ZJNVETPS (nasprotno od prej veljavnih predpisov s področja javnih naročil) izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dodatnega pojasnjevanja obstoječe ponudbene vsebine torej ZJNVETPS ne prepoveduje in ga je zato (v kolikor naročnik s takšnim ravnanjem ne prekrši druga kogentna pravila zakona) načeloma šteti kot dopustno. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika (ali od subjekta, na katerega se pojasnilo neposredno nanaša) zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJNVETPS.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je njegov poziv jasen, nedvoumen ter skladen z navodili iz razpisne dokumentacije. Da je naročnikov poziv jasen in razumljiv je nenazadnje priznal tudi vlagatelj sam. Vlagatelj je namreč dne 07.07.2013 (torej po prejemu izpodbijane odločitve in pred vložitvijo zahtevka za revizijo) sporočil naročniku, da je banko, ki vodi račun vodilnega partnerja "zaprosil za zahtevane podatke za pravilno obdobje, vendar mu je banka izdala potrdilo za napačno obdobje". Kot že izhaja iz te obrazložitve je naročnik od vlagateljevega vodilnega partnerja zahteval "Potrdila vseh bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune, iz katerih bo razvidno, da v zadnjih dvanajstih mesecih pred datumom oddaje ponudbe ni imel blokiranega nobenega od teh računov". Ker je bil kot dan oddaje ponudb določen datum 07.03.2013, se je torej navedena zahteva nanašala na obdobje od 07.03.2012 do 07.03.2013. Citirana zahteva naročnika je skladna tudi z izjavo iz Obrazca št. 3, s podpisom katerega so ponudniki (med drugim) potrdili, "da v zadnjih 12 mesecih poslovanja niso imeli blokiranih svojih računov". Ker vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovim pozivom oziroma iz razloga, ker se predloženo potrdilo banke (vlagatelj je za svojega vodilnega partnerja predložil potrdilo ene banke - to je potrdilo Raiffeisen banke d.d.) nanaša na obdobje od 09.05.2012 do 09.05.2013, je naročnik njegovo ponudbo upravičeno izločil.

Državna revizijska komisija se prav tako ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik preveriti, ali je vodilni partner sporni pogoj izpolnil s sklicevanjem na svojega soponudnika. Takšnega sklicevanja namreč naročnik v razpisni dokumentaciji ni dovolil, saj je izrecno zahteval, da mora vse pogoje, razen referenčnih, v primeru oddaje skupne ponudbe, izpolniti vsak izmed ponudnikov v skupni ponudbi (točka 1.6 Splošnih določb naročnika - Ponudba, ki jo predloži skupina izvajalcev). Naročnik je sicer navedeno zahtevo, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, omilil, vendar ne tudi v delu, ki se nanaša na neblokirane račune (naročnik je z odgovorom, ki je bil dne 29.01.2013 objavljen na Portalu javnih naročil, dovolil, da skupni ponudniki pogoj P10 in P11 izpolnijo skupaj - pogoj P10 se nanaša na povprečne letne prihodke ponudnika iz rednega poslovanja ter na zahtevano bonitetno oceno, pogoj P11 pa na možnost najetja kredita v banki). Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da se v spornem segmentu vodilni partner tudi sicer ni skliceval na svojega soponudnika. Kot že izhaja iz te obrazložitve je vlagatelj, za vsakega izmed obeh partnerjev predložil tudi dva Obrazca št. 3 oziroma dve izjavi, s katerima (oba) potrjujeta, da v zadnjih 12 mesecih poslovanja nista imela blokiranih računov.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 02.08.2013


predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- odvetnik Matej Pirih, Ulica heroja Šlandra 11, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- VG5 d.o.o, Tehnnološki park 24, Ljubljana
- STRABAG d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana
- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto
- Remont d.d., Oblakova ulica 30, Celje
- Imos d.d., Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana
- GIC Gradnje d.o.o., Sveti Florjan 120, Rogaška Slatina
- Gorenje Projekt d.o.o., Prešernova 8, Velenje
- Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija
- MarkoMark d.o.o., Pobrežje 6 A, Videm pri Ptuju



Vložiti:

- v spis zadeve, tu