018-245/2013 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-245/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nabava pisarniškega in računalniškega potrošnega materiala", v sklopu 1: "Pisarniški potrošni material", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika LIVE, d.o.o., Polje 9, Izola, ki ga zastopa Svetlana Truglas, odvetnica v Kopru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana, (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 7. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 19. 6. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. 2. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku in obvestilo o javnem naročilu dne 15. 3. 2013 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN 3031/2013, dne 19. 3. 2013 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 055-090264. Dne 31. 5. 2013 je sprejel odločitev o oddaji naročila in v sklopu 1 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika EXTRA LUX d.o.o., Ljubljana, Središka ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in naročnikov odgovor nanjo prejel dne 11. 6. 2013. Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 19. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da je naročnik njegovo ponudbo nepravilno označil kot neprimerno in jo nato kot nepopolno izločil iz postopka. Izdelki, ki jih ponuja vlagatelj le v nebistvenem delu odstopajo od zahtevanih dimenzij, kar pa ne vpliva na njihovo funkcionalnost. Naročnik bi moral zato ponudbo vlagatelja šteti kot popolno ali pa vlagatelja pozvati na dopolnitev njegove ponudbe, saj je pomanjkljivost taka, da jo je mogoče odpraviti.
Vlagatelj je še izpostavil, da je v primeru, ko pri ponujenih artiklih v ponudbi ni navedel dimenzij, treba šteti, da je ponuja zahtevane dimenzije in kvaliteto. Na podlagi navedenega zahteva razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1 in povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 3. 7. 2013 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve se je opredelil do posameznih vlagateljevih navedb in ponovno navedel razloge za svojo odločitev o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Meni, da bi bil poziv vlagatelju na dopolnitev njegove ponudbe v nasprotju z tretjim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 9. 7. 2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi minimalnih odstopanj od tehničnih karakteristik, določenih v razpisni dokumentaciji, izločil kot nepopolno, ter ali bi moral vlagatelja pred tem pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2. V predmetnem revizijskem postopku je zato treba odgovoriti na vprašanje, ali je ponudba, ki v minimalnem obsegu odstopa od tehničnih specifikacij formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar bi bil naročnik na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 dolžan dopustiti njeno dopolnitev, ali pa je takšna ponudba neprimerna v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar bi jo bil naročnik dolžan izločiti.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna, če ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki ni primerna, tudi ni popolna, naročnik pa je dolžan tako ponudbo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, po dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti iz postopka. V prvem odstavku 78. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Vendar pa ponudnik, v skladu z določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj ponudil del izdelkov z drugačnimi tehničnimi lastnostmi (dimenzijami) od zahtevanih v razpisni dokumentaciji. Z vpogledom vanjo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik predmet javnega naročila definiral v četrti točki drugega poglavja razpisne dokumentacije, kjer je za pisarniški potrošni material (sklop 1) določil, da sta vrsta in okvirna količina materiala razvidni iz seznama materiala, ki je sestavni del ponudbenega predračuna. Slednji je zajemal natančno in podrobno opredelitev posameznih artiklov pisarniškega potrošnega materiala. Ponudniki so bili torej dolžni v ponudbi priložiti izpolnjene ponudbene predračune, saj je naročnik le na ta način lahko ugotovil, ali ponujeni artikli izpolnjujejo njegove zahteve. Iz obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 31. 5. 2013 sicer ni razvidno glede katerih s strani vlagatelja ponujenih artiklov je naročnik ugotovil, da po svojih dimenzijah odstopajo od zahtev razpisne dokumentacije, vendar pa je vlagatelj v revizijskem zahtevku sam predložil obrazec ponudbenega predračuna, v katerem je tovrstne artikle označil z zeleno barvo. Glede na tako podano trditveno podlago Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretni zadevi jasno razvidno, da vlagatelj naročniku ni ponudil tistega, kar je le-ta od njega zahteval.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagateljeva ponudba zaradi neustreznih dimenzij ponujenih artiklov ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, zaradi česar jo je treba označiti kot neprimerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagateljeve ponudbe zaradi ugotovljene pomanjkljivosti tudi ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne, in zato ni mogoče uporabiti instituta dopustnega dopolnjevanja ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Predložitev ustrezno popravljenega ponudbenega predračuna v delu, ki se nanaša na dimenzije artiklov, bi namreč pomenila spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, in bi bila v izrecnem nasprotju z 2. alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami, o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča.

Vlagatelj se sicer sklicuje na dejstvo, da je v obravnavnem primeru šlo za nebistvene pomanjkljivosti ponudbe, ki se kažejo v minimalnem odstopanju od zahtevanih tehničnih specifikacij. Po oceni državne revizijske komisije tak argument v fazi revizijskega postopka zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila več ne more biti več upošteven. Četrti odstavek 25. člena ZPVPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije in z zahtevami glede dimenzij zahtevanih artiklov seznanil že ob objavi obvestila o javnem naročilu oziroma ob pregledu razpisne dokumentacije, zato so mu bile zahteve naročnika znane pred potekom roka za predložitev ponudb. Ponudniki morajo, če želijo biti v postopku oddaje javnega naročila uspešni, dosledno spoštovati zahteve iz razpisne dokumentacije, razen kadar naročnik izrecno določi, da so določena odstopanja dopustna, česar pa v predmetnem postopku v zvezi z artikli, ki jih je ponudil vlagatelj, ni mogoče ugotoviti. Naročnik je v fazi preverjanja in ocenjevanja ponudb namreč vezan na (svojo) razpisno dokumentacijo, morebitnemu spreminjanju, pojasnjevanju ali dopolnjevanju razpisnih meril in pogojev pa so namenjene druge (predhodne) faze oziroma instituti postopka oddaje javnega naročila (na primer revizijski zahtevek zoper razpisno dokumentacijo ali pa institut postavljanja vprašanj ponudnikov naročniku). Po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila pa vlagateljevih navedb, ki se kakorkoli nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, več ni mogoče obravnavati. Strogost zakonske ureditve javnega naročanja tu ni sama sebi namen, temveč je le nujno sredstvo za doseganje cilja enakopravne obravnave ponudnikov skozi presojo njihovih ponudb z vidika odslej praviloma nespremenljive in za vse ponudnike enake razpisne dokumentacije. Če vlagatelj meni, da je naročnik v konkretnem primeru glede na namen uporabe (splošno pisarniško poslovanje) neupravičeno predpisal točno določene dimenzije posameznih artiklov pisarniškega materiala, bi moral to dejstvo pravočasno uveljavljati še pred rokom za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija je v zvezi z vlagateljevim argumentom, da je treba v primeru, ko pri ponujenih artiklih v ponudbi ni navedel točnih dimenzij, šteti, da je ponudil zahtevane dimenzije in kvaliteto, ugotovila, da naročnik temu nasprotnega stališča ni navajal med razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Glede na to Državna revizijska komisija opisanega vprašanja, ki v konkretnem primeru ni relevantno, ni obravnavala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, ne da bi ga prej pozval na odpravo formalnih pomanjkljivosti ponudbe, in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 29. 7. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
- Odvetnica Svetlana Truglas, Kolodvorska 2/I, 6000 Koper
- EXTRA LUX d.o.o., Ljubljana, Središka ulica 21, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- zbirka dok. gradiva