018-271/2013 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-271/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI DOLENJSKE " II. FAZA", začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, d.d., Leskovškova cesta 2a, Krško (v nadaljevanj: vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, dne 12.8. 2013

ODLOČILA

Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je 20. 5. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-22/2013, po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je dne 5. 7. 2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila za projekt Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske " II. Faza", s katerim je javno naročilo oddal ponudniku HELECTOR S.A., 25 Ermou Str., N. Kifisia, Grčija, v skupnem nastopu s ponudnikom RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je dne 8. 7. 2013 na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost., št. objave JN8457/2013, dne 10. 7. 2013 pa tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED " Tenders Electronic Daily), pod oznako 2013/S 132-227871.

Vlagatelj je dne 18. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev celotnega postopka javnega predmetnega javnega naročila, ki je bil opravljen po postopku s pogajanji brez predhodne objave oz. subsidiarno, dovolitev vpogleda v dokumentacijo predmetnega javnega naročila in dopustitev dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 25. 7. 2013 zavrnil kot neutemeljen, dne 31. 7. 2013 pa je na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu revizijskemu zahtevku dovoli sklenitev pogodbe za izvedbo projekta CeROD II. faza " Dolenjska. Naročnik zatrjuje, da je razmerje med škodljivimi posledicami, vezanimi na odlašanje s podpisom pogodbe, v primerjavi s pričakovanimi koristmi za javni interes, na strani javnega interesa in podpisa pogodbe. Naročnik meni, da je v okviru pravnih podlag (21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 s sprem.), statutov sodelujočih občin in Odloka o ustanovitvi javnega podjetja CeROD d.o.o.) razvidno, da so občine dolžne v okviru svojih pristojnosti urejati, upravljati in skrbeti za lokalne javne službe. Cilj javnega podjetja CeROD d.o.o. je zagotoviti trajno opravljanje gospodarskih javnih služb ter zanesljivo, kakovostno, cenovno ugodno in okoljevarstveno sprejemljivo oskrbo prebivalstva in gospodarstva z upravljanjem in odlaganjem ter obdelavo odpadkov, s čimer se tudi kaže javni interes za izvedbo investicije. Projekt je sofinanciran tudi iz kohezijskega sklada v okviru perspektive 2007 do 2013. Naročnik meni, da bi neizvedba investicije v tej finančni perspektivi pomenila kršitev temeljnih nalog, veznih na opravljanje obvezne gospodarske javne službe, kakršnakoli kasnejša izvedba pa predstavlja večje finančno breme za posamezno občino, saj nova finančna perspektiva iz kohezijskega sklada ne predvideva sredstev za področje ravnanja z odpadki. Nastala bi škoda najmanj v višini pridobljenih sredstev s strani države in kohezije (v višini 22,3 mio EUR). Naročnik še meni, da je glavni namen vloženega revizijskega zahtevka povzročiti časovni zamik izbora izvajalca oziroma zavlačevanje postopka. Škodljive posledice odlašanja podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom bi pomenile ne le minimiziranje možnosti za pravočasen zaključek projekta v okviru finančne perspektive 2007 do 2013, temveč tudi resno grožnjo neuvrstitve projekta v okvir projektov, financiranih s strani kohezijskega sklada ter posredno krnitev temeljnih zavez občine glede zanesljive, kakovostne, cenovno ugodne in okoljevarstveno sprejemljive oskrbe prebivalstva z upravljanjem in odlaganjem ter obdelavo odpadkov v okviru gospodarske javne službe. Z realizacijo projekta bi občutno optimizirali stroške predelave v korist občin in občanov v projektu sodelujočih občin.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 8. 2013 podal svoje mnenje o naročnikovem predlogu. Meni, da za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN niso podani zakonski pogoji, naročnikove navedbe pa so neutemeljene. Infrastruktura v okviru projekta CEROD II ni in ne more biti ključen pogoj za zagotovitev izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov. Naročnik javni interes utemeljuje le z ekonomskimi interesi, vendar ne dokazuje, da ima za projekt odobrena državna in kohezijska sredstva. Vlagatelj trdi, da si naročnik ni z zadostno skrbnostjo prizadeval za zakonito izvedbo postopka javnega naročila in je ves čas deloval netransparentno ter v nasprotju z načeli zagotavljanja konkurence in gospodarnosti, pa tudi postopki javnega naročanja se niso začeli pravočasno. Vlagatelj še trdi, da izvedba projekta CEROD II, kot je bil načrtovan, sploh ni v javnem interesu, saj ne more zagotoviti ustrezne in cenovno sprejemljive obdelave mešanih komunalnih odpadkov za občane občin ustanoviteljic CEROD d.o.o.

Po preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o predlogu odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila (nesuspenzivnost zahtevka za revizijo), ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko, je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o sklenitvi pogodbe nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, ki se npr. kažejo v tem, da bo naročnik s sklenitvijo nove pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev ali nabave blaga. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sklenitev pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari vedno v javnem interesu, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe. Šele v primeru kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Ker se zahtevek za revizijo obravnava po pravilih postopka, ki so ločena od pravil postopka za obravnavo predloga iz 20. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija pri odločanju o tem, ali naj ugodi predlogu iz 20. člena ZPVPJN, ni upoštevala naročnikovih argumentov v zvezi z neutemeljenostjo zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do izrednih ali nepredvidljivih okoliščin, to je okoliščin, ki jih s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v zvezi s predmetnim javnim naročilom ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Vložen zahtevek za revizijo ne predstavlja nepredvidljivega dogodka, saj možnost vložitve revizijskega zahtevka pri javnem naročilu izhaja že iz zakona. Naročnik mora postopek oddaje javnega naročila začeti pravočasno, pri tem pa upoštevati tako čas, potreben za izvedbo postopka, kot tudi morebitno možnost uveljavljanja pravnega varstva. Naročnik v konkretnem primeru ne zatrjuje, da ni imel možnosti pravočasno pričeti s postopkom oddaje javnega naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da gre v obravnavanem primeru za nepredvidljive in izredne objektivne okoliščine, ki jih naročnik ne bi mogel predvideti.

Ker naročnik skladno z 20. členom ZPVPJN Državno revizijsko komisijo naproša za dovolitev podpisa pogodbe, torej za uporabo izjeme od pravila, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, je na naročniku breme, da dokazano predstavi argumente, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe izpostavlja le ekonomski interes, ki se kaže v tem, da v primeru zamude pri začetku izvajanja investicije obstaja možnost izgube državnih in kohezijskih sredstev sofinanciranja, kar posledično pomeni večje finančno breme za posamezno udeleženo občino. Ker zgolj ekonomski interes ne more predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN), na tej podlagi naročnikovemu predlogu ni mogoče ugoditi. Kot posredno posledico odlašanja s podpisom pogodbe naročnik sicer zgolj pavšalno navaja tudi krnitev temeljnih zavez občin glede zanesljive, cenovno ugodne in okoljevarstveno sprejemljive oskrbe prebivalstva in gospodarstva z upravljanjem in odlaganjem ter obdelavo odpadkov v okviru gospodarske javne službe, vendar pa iz teh navedb ni razvidno, v čem bi bile navedene zaveze pravzaprav prizadete. Naročnik tako ne zatrjuje, da občine oz. javno podjetje CEROD d.o.o. obvezne gospodarske javne službe ne bi mogli več opravljati in ne navaja nobenih drugih relevantnih dejstev ali dokazov.

Na podlagi navedenih dejstev Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v obravnavanem predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ni izkazal obstoja objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi utemeljevale ugoditev njegovemu predlogu, zato Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12. 8. 2013



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Kostak, d.d., Leskovškova cesta 2a, 8270 Krško
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto

Vložiti:
- v spis, tu.