018-248/2013 Mestna občina Kranj

Številka: 018-248/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Nataše Jeršič kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "nadgradnjo in rekonstrukcijo centralne čistilne naprave Kranj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Stulz-Planaqua GmbH, Hemelinger Hafendamm 18, Bremen, Nemčija, ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 5. 8. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 30. 4. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5128/2013, in 4. 5. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 087-147550) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-4/2012-10-(42/06) z dne 13. 6. 2013 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo skupnih ponudnikov OHL ŽS, a. s., Burešova 938/17, Brno, Češka in Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 6. 2013 in predlagal njeno razveljavitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, saj:
" je izbrani ponudnik predložil vrednostno prenizko referenco za ponudnika in nominiranega odgovornega vodjo del, podatki o vrednosti, ki so navedeni v referenčnem potrdilu, pa se nanašajo na več različnih objektov,
" partner Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj ima neplačane zapadle obveznosti do treh podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 1. 7. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve očitke. Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov za odvetniško zastopanje.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 7. 2013 dopolnil zahtevek za revizijo in "podredno" predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je navedel, da je družba Praetor, d. o. o., Ljubljana svetovala naročniku pri vodenju postopka oddaje javnega naročila, hkrati pa opravila najmanj eno dejanje postopka po pooblastilu naročnika, in sicer vsaj objavo obvestila o javnem naročilu, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je s sklepom št. 430-4/2012-28-(42/06) z dne 8. 7. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" je bila 4. 6. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6803/2013, objavljena sprememba referenčnega pogoja in vrednost reference ni več zahtevana,
" vlagatelj ni dokazal dospelih neplačanih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
" je treba dopolnitev zahtevka za revizijo glede kršitve tretjega dostavka 16. člena ZJN-2 zavreči kot prepozen, ker v dopolnitvi ne navaja nobenih dejstev, ki mu niso bili ali mu ne bi mogli biti znani že ob vložitvi zahtevka za revizijo, pa teh kršitev ni navajal v zahtevku za revizijo, sicer pa je družba Praetor, d. o. o., Ljubljana opravljala administrativna dela.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-4/2012-29-42/14-42/07 z dne 10. 7. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, priglasil je povrnitev 800 eurov za odvetniške storitve, navedel pa je tudi, da je imel izbrani ponudnik za 1.708 eurov odvetniških stroškov.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 15. 7. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval sklep v zadevi št. 018-185/2013, navedel pa je še, da je treba dokazne predloge z zaslišanjem prič zavrniti, ker ti niso substancirani.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj naj ne bi bila popolna, v dopolnitvi zahtevka za revizijo pa zatrjuje še kršitev tretjega odstavka 16. člena ZJN-2, ker naj bi naročnik pooblastil družbo Praetor, d. o. o., Ljubljana za izvedbo vsaj nekaterih faz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je obvestilo o naročilu poslal v objavo 30. 4. 2013 (točka VI.5 objav), rok za predložitev ponudb pa je določil 10. 6. 2013, do 10. ure (točka IV.3.4 objav). Iz objav (točka VI.3) in iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil, s čimer so ti postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2), je razvidno, da je razpisna dokumentacija objavljena na portalu družbe Praetor, d. o. o., Ljubljana (www.praetor.si). Odločitev o oddaji javnega naročila je bila vlagatelju (oziroma partnerju Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj) vročena 14. 6. 2013 (razvidno iz podpisane vročilnice). Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 6. 2013 zahteval vpogled v dokumentacijo in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z vlogo z dne 19. 6. 2013 pa je vlogo z dne 17. 6. 2013 dopolnil. Naročnik je vpogled omogočil 21. 6. 2013, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pa je zavrgel (dokument št. 430-4/2012-17-(42/06) z dne 20. 6. 2013). Slednja odločitev je bila vlagatelju vročena 21. 6. 2013 (razvidno iz podpisane vročilnice). Vlagatelj je 27. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, 4. 7. 2013 pa dopolnitev zahtevka za revizijo. Iz opisanega je razvidno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in dopolnitev zahtevka za revizijo že po poteku roka za predložitev ponudb.

Čeprav je vlagatelj očitek iz dopolnitve zahtevka za revizijo uveljavljal šele "podredno", je Državna revizijska komisija dopolnitev zahtevka za revizijo oziroma očitek, ki ga vlagatelj v njem predstavlja, obravnavala najprej.

Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za uveljavljanje kršitve tretjega odstavka 16. člena ZJN-2, pa ugotavlja, da vlagatelj s tem očitkom ne bi uspel, ker bi bili podani bodisi procesni bodisi vsebinski razlogi.

V konkretnem primeru je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 79.a člena ZJN-2 ter ob upoštevanju petega odstavka 1. člena ZPVPJN, petega odstavka 25. člena ZPVPJN in 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN potekel 4. 7. 2013. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil 27. 6. 2013, je (glede na prvi odstavek 24. člena ZPVPJN in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) pravočasen, kar je ugotovil tudi naročnik. Dopolnitev zahtevka za revizijo je vlagatelj sicer vložil priporočeno po pošti zadnji dan roka, ko bi lahko vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, vendar je treba upoštevati, da vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo s tem, ko navaja nepravilnosti pri objavi obvestil o javnem naročilu in razpisne dokumentacije, uveljavlja naročnikove kršitve, ki izvirajo iz razpisne faze postopka oddaje javnega naročila, za kar pa vlagatelj glede na prvi odstavek 25. člena ZPVPJN vlaga zahtevek za revizijo (oziroma dopolnitev zahtevka za revizijo) prepozno in tak zahtevek za revizijo je treba zavreči (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN oziroma tretji odstavek 31. člena ZPVPJN). Vendar tudi v primeru, če bi bilo treba upoštevati zgolj pravilo o prekluziji (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN) in ne tudi o pravočasnosti zahtevka za revizijo (tj. prvi odstavek 25. člen ZPVPJN), vlagatelj ni dokazal, da kršitev, ki se nanašajo na objavo obvestil o javnem naročilu in razpisne dokumentacije, objektivno ni mogel ugotoviti pred 10. 6. 2013, do 10. ure. Vlagatelj je bil namreč že zaradi podatkov, ki so bili objavljeni v obvestilih o naročilu in odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil, seznanjen, da je bila razpisna dokumentacija objavljena na portalu družbe Praetor, d. o. o., Ljubljana. Zato Državna revizijska komisija tudi ni preverjala podatkov pri Uradnem listu Republike Slovenije in je dokazne predloge zavrnila, ker niso relevantni za rešitev zadeve. Drugače pa je s tistimi ravnanji oziroma odločitvami v postopku oddaje javnega naročila, ki so nastali po 10. 6. 2013, od 10. ure, saj so ti nastali po poteku roka za predložitev ponudb in za uveljavljanje kršitev v zvezi z njimi pravila o pravočasnosti zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN oziroma prekluziji iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN ne veljajo, vendar vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo ne navaja dejanskega stanja, ki bi lahko pomenil kršitev tretjega odstavka 16. člena ZJN-2. Vlagatelj je sicer navedel, da je "bil predstavnik te družbe prisoten tudi na vpogledu v ponudbo" (str. 2 dopolnitve zahtevka za revizijo), vendar iz te navedbe ni mogoče ugotoviti nič, kar bi bilo že v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena ZJN-2, sicer pa je sodelovanje pri vpogledu ravnanje, ki izvira iz časa po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. V zadevi št. 018-343/2010, na katero se sklicuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo, vložen še pred potekom roka za predložitev ponudb, kar pa zahtevek za revizijo oziroma njegova dopolnitev v obravnavani zadevi nista bila. Ker je Državna revizijska komisija o dopolnitvi zahtevka za revizijo in vlagateljevih očitkih, ki jih je vlagatelj uveljavljal v njej, odločila na predstavljeni način, ni ugotavljala, ali so naročnikovi argumenti, ko tolmači odločitev v zadevi št. 018-273/2011, (ne)pravilni, saj to ni bistveno za rešitev konkretne zadeve. Ker ni več bistveno za rešitev konkretne zadeve, Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali naročnik (ne)pravilno navaja, da zaradi vložitve zahtevka za revizijo 27. 6. 2013 vlagatelj ni bil upravičen dopolniti zahtevka za revizijo po tem datumu, a pred 4. 7. 2013, niti ni ugotavljala, ali se vlagatelj (ne)pravilno sklicuje na zadevo št. 018-342/2012.

Kršitve, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo pred dopolnitvijo, pomenijo vprašanje ugotavljanja kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Naročnik mora namreč skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ob siceršnjem upoštevanju postopka dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 ter ravnanja po drugem odstavku 41. člena ZJN-2 v primeru odprtega postopka oddaje javnega naročila (ki je postopek, po katerem naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo; točka IV.1.1 objav), izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba pa je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal, da izpolnjuje referenčni pogoj, saj predložena referenca vrednostno ne dosega minimalnega praga.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki za priznanje sposobnosti izpolniti tudi referenčni pogoj, ki ga je določil pod št. 10 (v objavi pod točko III.2.3 in v Navodilih ponudnikom), vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ta pogoj še pred potekom roka za predložitev ponudb spremenil (objava 4. 6. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6803/2013, in 6. 6. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 108-183928), in sicer tako, da ta pogoj ne določa več vrednostnega praga reference, saj se po spremembi glasi:
"Ponudnik je v zadnjih osmih letih od objave razpisa uspešno izvedel vsaj en podoben projekt. Za podoben projekt šteje projekt gradbenih del (izgradnja ali rekonstrukcija čistilne naprave kapacitete vsaj 50.000 PE). Uspešna izvedba pomeni s strani naročnika posla potrjena referenca, pri čemer mora imeti projekt, da bo štel za izvedenega, pridobljeno uporabno dovoljenje pred rokom za oddajo ponudb. (v primeru skupne ponudbe morajo pogoj izpolniti partnerji skupno)".

Ker je spremembo pogoja treba upoštevati pri obravnavi ponudb (gl. drugi odstavek 71. člena ZJN-2), minimalni vrednostni prag reference pa več ni določen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj neutemeljeno očita naročniku, da je izbranemu ponudniku neupravičeno priznal, da izpolnjuje pogoj, ki ga je naročnik določil pod št. 10.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik zahteval, da mora odgovorni vodja del izpolnjevati določene zahteve (pogoj št. 11; kadrovski pogoj), pri čemer mora med drugim imeti vsaj eno referenco. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se pogoj št. 11 sklicuje na vsebino pogoja št. 10, zato je treba ugotoviti, da je sprememba pogoja št. 10 vplivala tudi na vsebino pogoja št. 11 in da zato pogoj, ki je določen za odgovornega vodjo del, ne določa več minimalnega vrednostnega praga reference odgovornega vodje del. Zato vlagatelj neutemeljeno očita naročniku, da je izbranemu ponudniku neupravičeno priznal, da izpolnjuje pogoj, ki ga je naročnik določil pod št. 11.

Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na plačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (pogoj št. 7 v objavi pod točko III.2.2 in št. 6 v Navodilih ponudnikom: "Ponudnik ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. (v primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev)"). Naročnik je zahteval, da ponudniki dokažejo izpolnjevanje tega pogoja s predložitvijo podpisanega obrazca P-2 "Prijava" (ki med drugim vsebuje izjavo o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja). Vlagatelj zatrjuje, da ima partner Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj neplačane zapadle obveznosti do subjektov Alpro, d. o. o., Mengeš, Kovinotehnika Boštjan Jalen, s. p., Kranj in Medja Boris, s. p., Ljubljana - Šentvid, ki so bili njegovi podizvajalci v postopkih javnega naročanja. Poleg dokazil, ki jih vlagatelj prilaga k zahtevku za revizijo glede neporavnanih obveznosti do navedenih treh podizvajalcev, vlagatelj še navaja, da """" bo listinske dokazila o tem, da navedene obveznosti niso bile poravnane do roka za oddajo ponudb in niso poravnane niti do vložitve zahtevka za revizijo, predložil naknadno """", vendar vlagatelj dodatnih listinskih dokazil ni predložil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je za partnerja Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj predložen izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec P-2. S tem je torej za partnerja Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj (že) v ponudbi predloženo zahtevano dokazilo za dokazovanje izpolnjevanja pogoja o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vendar pa vlagatelj vsebini podane izjave nasprotuje.

V zvezi z vprašanjem neplačanih zapadlih obveznosti do subjekta Alpro, d. o. o., Mengeš velja ugotoviti že to, da vlagatelj niti ni navedel, iz katerih predhodnih postopkov javnega naročanja naj bi izvirale domnevno neplačane zapadle obveznosti do podizvajalca (prim. prvi del 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), zato je treba ugotoviti, da vlagatelj ni navedel vseh elementov, ki so potrebni za ugotavljanje neizpolnjevanje spornega pogoja. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj naročniku neutemeljeno očita, da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika poznal za pravilno in s tem popolno pri pogoju o plačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, kolikor se vlagateljev očitek nanaša na razmerje partnerja Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj s subjektom Alpro, d. o. o., Mengeš. Na tak zaključek ne more vplivati dejstvo, da je vlagatelj predlagal izvedbo posameznih dokazov, saj je treba razlikovati med navajanjem dejstev (tj. trditvena podlaga) in predlaganjem dokazov. Vlagatelj z izvajanjem dokazov ne more nadomestiti odsotnosti trditvene podlage. Ne vpogled v listine ne zaslišanje predlagane priče (ne glede na siceršnje vprašanje, ali je ta dokazni predlog pripravljen skladno z 236. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) ni namenjen temu, da bi vlagatelj šele s tem procesnim dejanjem priskrbel ustrezno trditveno podlago, pač pa zgolj ugotavljanju resničnosti dejstev, ki jih je zatrjeval že prej (gl. odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-1698/08 z dne 26. 11. 2009, točka 8).

V zvezi z vprašanjem neplačanih zapadlih obveznosti do subjektov Kovinotehnika Boštjan Jalen, s. p., Kranj in Medja Boris, s. p., Ljubljana - Šentvid pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje, da so obveznosti nastale v konkretnih postopkih javnega naročanja, kjer naj bi bila ta subjekta podizvajalca partnerja Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj (v enem primeru sicer tega istega subjekta, vendar preden je spremenil firmo). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da so obveznosti do teh podizvajalcev že zapadle in da jih jima partner Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj še ni v celoti plačal. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 1. 7. 2013, s katero se je izjasnil o navedbah v zahtevku za revizijo, zatrjuje, da je obveznosti do podizvajalcev Kovinotehnika Boštjan Jalen, s. p., Kranj in Medja Boris, s. p., Ljubljana - Šentvid že poravnal in jih tudi preplačal.

Državna revizijska komisija v primeru podizvajalca Kovinotehnika Boštjan Jalen, s. p., Kranj ugotavlja, da je pri oddaji javnega naročila "Brv za pešce in kolesarje ter ureditev struge Save Dolinke na območju premostitve v Gozdu Martuljku" spor glede zneska še neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova tega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je navedeni podizvajalec """" vsa pogodbena dela izvedel pravočasno in strokovno ter za opravljena pogodbena dela izdal račun št. 90/2012 v znesku 12.140,45 EUR, ki je zapadel v plačilo dne 29.6.2012". Vlagatelj nadaljuje, da Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj navedeni račun ni zavrnila in ga je celo delno poravnala v znesku 9.991,64 eurov. Po vlagateljevih navedbah tako ostaja zapadla neporavnana obveznost iz tega naslova še v znesku 2.148,81 eurov, kar dokazuje s priloženo podizvajalsko pogodbo št. GGD 08/061-2011, zapisnikom o pregledu in prevzemu zgrajenega objekta z dne 27. 8. 2012, računom št. 90/2012 z dne 30. 5. 2012, naročilnico št. 000853 z dne 6. 10. 2011 in izjavo navedenega podizvajalca. Izbrani ponudnik trdi nasprotno, in sicer da je iz naslova podizvajalske pogodbe in zapisnika o pregledu in prevzemu zgrajenega objekta končna vrednost izvedenih del 43.240,58 eurov, ki pa jo je izbrani ponudnik preplačal, saj naj bi navedenemu podizvajalcu iz tega naslova plačal 44.096,77 eurov, čeprav vlagatelj še ni dostavil končne situacije iz 5. člena podizvajalske pogodbe. Kot dokazila izbrani ponudnik prilaga pregled prometa za tega podizvajalca po navedeni podizvajalski pogodbi, prejete račune, temeljnice, izpisek nakazil in kompenzacij. V primeru podizvajalca Medja Boris, s. p., Ljubljana - Šentvid je pri oddaji javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič " Izgradnja kanalizacije in vodovoda" vlagatelj navaja znesek 2.261,71 eurov, ki naj bi predstavljal preostanek obveznosti po podizvajalski pogodbi št. CP 8/3-09 z dne 20. 3. 2009. Vlagatelj k zahtevku za revizijo kot dokaz poleg navedene podizvajalske pogodbe prilaga seznam neplačanih zapadlih obveznosti, začasne situacije in izjavo navedenega podizvajalca. Na drugi strani izbrani ponudnik tudi za navedenega podizvajalca navaja, da mu je plačal več, kot mu je bil dolžan na podlagi podizvajalske pogodbe št. CP 8/3-09. Prav tako izbrani ponudnik trdi, da navedena pogodba še ni v celoti izpolnjena. Kot dokaz izbrani ponudnik prilaga pregled prometa za tega podizvajalca po navedeni podizvajalski pogodbi, prejete račune oziroma začasne situacije, temeljnice, izpis knjiženj in kompenzacij.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predloženih dokazov vlagatelja in izbranega ponudnika o neplačanih zapadlih obveznosti iz predhodnih postopkov javnega naročanja med Gorenjsko gradbeno družbo, d. d., Kranj ter podizvajalcema Kovinotehnika Boštjan Jalen, s. p., Kranj in Medja Boris, s. p., Ljubljana - Šentvid izhajajo nasprotujoči podatki o dejanskem stanju še neplačanih zapadlih obveznosti. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da sta podizvajalca sprožila postopek izterjave terjatev, v katerem bi lahko izbrani ponudnik terjatvam oziroma njihovemu plačilu ugovarjal in bi zato nastal (sodni) spor o obstoju oziroma plačilu terjatev med strankami. Državna revizijska komisija namreč ni tisti organ, ki bi morebitno spornost teh razmerij razreševal, saj je za to pristojno sodišče, če se pred njim pojavi spor o kršitvi pogodbenih obveznosti. Ker na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje vlagatelj, in predloženih dokazil obstaja dvom v obstoj neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je priznal partnerju Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj, da izpolnjuje pogoj o plačanih zapadlih obveznosti do navedenih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Do drugačnega zaključka Državna revizijska komisija ne bi prišla niti v primeru, če bi zaslišala predlagani priči, saj bi šlo še vedno za vprašanje ugotavljanja (ne)izpolnitve pogodbenih obveznosti, o čemer pa lahko odloča le sodišče. Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je dokazni predlog z zaslišanjem prič pripravljen skladno z 236. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato ga je skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v dopisu št. 430-4/2012-29-42/14-42/07 z dne 10. 7. 2013, s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, priglasil povrnitev 800 eurov za odvetniške storitve.

Ker se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo (30. člen ZPVPJN), je očitno, da se priglašeni znesek za odvetniške storitve nanaša na predrevizijski postopek. O teh stroških pa bi moral naročnik odločiti v odločitvi o zahtevku za revizijo, kot to določa osmi odstavek 70. člen ZPVPJN, vendar naročnik tega ni storil, zato je mogoče šteti, da je priglasitev teh stroškov prepozna in bi bilo zato treba naročnikov zahtevek za vračilo stroškov zavreči. Vendar ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik do priglašenih stroškov tudi sicer ne bi bil upravičen, saj je treba že ugotoviti, da temelja za njihov nastanek ni dokazal. Ob tem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali bi bil naročnik glede na ZPVPJN sploh upravičen do povrnitve stroškov za odvetniške storitve. Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila, ni pa je zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 1. 7. 2013, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov, vendar o teh stroških naročnik, v nasprotju z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN, ni odločil v odločitvi o zahtevku za revizijo, pač pa je te stroške le omenil v dopisu št. 430-4/2012-29-42/14-42/07 z dne 10. 7. 2013.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika, ki jih je naročnik naložil vlagatelju, niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 5. 8. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
" Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj,
" Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
" v spis zadeve, tu.