018-232/2013 Državni zbor RS

Številka: 018-232/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Spremljanje poročanja medijev o delu Državnega zbora z izdelavo internet e-klipinga in analizo medijskih objav ter spremljanje družbenih in političnih tem v izbranih medijih z omogočanjem pregleda zajetih dokumentov", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Salviol svetovanje d.o.o., Puchova ulica 5, Radomlje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 8. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Spremljanje poročanja medijev o delu Državnega zbora z izdelavo internet e-klipinga in analizo medijskih objav ter spremljanje družbenih in političnih tem v izbranih medijih z omogočanjem pregleda zajetih dokumentov", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 26. 4. 2013, pod št. objave JN4885/2013. Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 416-07/13-2/8, z dne 3. 6. 2013 ponudnike obvestil, da javno naročilo odda ponudniku Kliping d.o.o., družba za spremljanje in analizo medijev, Trubarjeva 79, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je ponudbo vlagatelja izločil, ker je na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da ponudba ni bila predložena v zaprti ovojnici, na katero ponudnik nalepi izpolnjen obrazec za oddajo ponudbe, kot je to bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je oddal ponudbo, ki je vsebinsko popolna, z izjemo, da je naročnik prejel zapečateno prazno kuverto in ponudbo kot prilogo. Vlagatelj priznava svojo napako, vendar meni, da to v ničemer ni vplivalo na vsebino ponudbe ali konkurenčne ponudbe, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji glede pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na vsebino ponudbe, navedel, da jih bo odpravil v soglasju s ponudnikom. Ker je bila ponudba nezapečatena, bi to po mnenju vlagatelja lahko ogrožalo le njega, vendar pa je bila ponudba oddana pravočasno, zvezana z vrvico in prelepljena s pečati in je tudi na javnem odpiranju predstavnik vlagatelja potrdil, da ponudba ni bila poškodovana ali spremenjena. Vlagatelj zato meni, da je naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, poleg tega pa tudi načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je vlagatelj zato, ker komisija na javnem odpiranju ponudb njegove ponudbe ni zavrnila, v dobri veri pustil omogočen dostop do demo uporabniških računov v sistemu za spremljanje in analizo medijev ter socialnih omrežjih, ki so bili zahtevani za dokazovanje tehničnih sposobnosti, vlagatelj pa je dne 22. in 23. 5. 2013 v socialnih omrežjih opazil zabeležene dostope do uporabniških računov. Vlagatelj ob tem še opozarja na določilo razpisne dokumentacije, skladno s katerim bi moral naročnik ponudbo v primeru, da je ugotovil, da je nepravilno označena ali prepozna, neodprto vrniti ponudniku, ne pa vsebinsko obravnavati in dostopati do uporabniških računov in potem ponudbo zavrniti iz procesnih razlogov. Vlagatelj še navaja, da naročnik ni primerno preveril izpolnjevanja pogoja v zvezi z ureditvijo področja avtorskih pravic pri konkurenčnih ponudnikih, zaradi česar poziva naročnika, da to preveri, saj po informacijah vlagatelja konkurenčna ponudnika pogoja ne izpolnjujeta.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 6. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Meni, da je naročnik ponudbo vlagatelja upravičeno izločil, saj je v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval predložitev ponudbe v zaprti ovojnici, ki mora biti ustrezno označena, česar vlagatelj ni upošteval. Po mnenju izbranega ponudnika navedene nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne ponudbe, saj je, upoštevaje zahteve iz razpisne dokumentacije v zvezi z označevanjem ponudb, bistveno, da se zagotovi transparentnost postopka in te zahteve na eni strani zagotavljajo, da je naročnik nemudoma ob prejemu pošiljke seznanjen, da gre za ponudbo, na drugi strani zahteve preprečujejo sodelujočim ponudnikom zamenjavo oziroma manipuliranje s ponudbo. Izbrani ponudnik ob tem izpostavlja, da v njegovi ponudbi ni bilo nobene nepravilnosti v zvezi z označevanjem ponudbe, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati neenakopravne obravnave ponudnikov. Izbrani ponudnik še navaja, da se na javnem odpiranju naročnik ne odloča o sprejemu oziroma zavrnitvi ponudbe, da razpisna dokumentacija ne določa roka za vračilo ponudbe in za pregled dokumentacije, navedbe vlagatelja v zvezi z demo uporabniškimi računi pa so za predmetni postopek irelevantne. Glede navedb vlagatelja o domnevnem neizpolnjevanju pogoja s področja ureditve avtorskih pravic izbrani ponudnik opozarja, da so nedokazane, izbrani ponudnik v ponudbi predložil zahtevana dokazila.

Naročnik je s sklepom, št. 416-07/13-02/12 z dne 1. 7. 2013, zahtevek za revizijo zavrnil. Pojasni, da je ravnal skladno s predpisi o javnem naročanju in z določili v razpisni dokumentaciji s tem, ko je pravočasno prispelo in pravilno opremljeno zaprto ovojnico na javnem odpiranju odprl, saj ni mogel vedeti, da je ovojnica prazna, zaradi česar ponudbe ni mogel neodprte vrniti vlagatelju. Naročnik zavrača tudi navedbe vlagatelja o tem, da bi ponudbo moral zavrniti že na javnem odpiranju ponudb, saj ob javnem odpiranju ponudb ni dovoljeno sprejemati odločitev glede ponudb, ker to sledi po opravljenem preverjanju in ocenjevanju ponudb, o čemer mora naročnik sprejeti odločitev. Naročnik meni, da je z zahtevami glede obličnosti ponudb zasledoval temeljna načela javnega naročanja, saj je tako možno na javnem odpiranju preveriti, ali je bila ponudba takšna, kot je bila v trenutku predaje naročniku, v konkretnem primeru pa sta ob poteka roka za oddajo ponudb do javnega odpiranja ponudb pretekli dve uri. Naročnik nepravilnosti ponudbe vlagatelja ni mogel obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe, saj je ni bilo možno na noben način odpraviti, preostali ponudniki pa bi takemu ravnanju utemeljeno nasprotovali, saj po roku za oddajo ponudb v prazno ovojnico ne bi bilo dopustno ničesar vložiti, tudi ne priložene ponudbene dokumentacije. Naročnik dalje trdi, da ni dostopal do demo uporabniških računov vlagatelja, ob tem pa ne more prevzeti odgovornosti, če sta bila morebiti uporabniška računa res uporabljena, saj naročnik ni imel nadzora nad uporabniškimi imeni in gesli, zapisanimi v ponudbeni dokumentaciji, ki je bila predložena kot odprta. Glede navedb vlagatelja o domnevnem neizpolnjevanju pogoja v zvezi z ureditvijo področja avtorskih pravic naročnik izpostavlja, da vlagatelj za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, izbrani ponudnik pa je v ponudbi predložil sklenjene pogodbe z izbranimi mediji, ki dokazujejo, da je v roku za oddajo ponudb izpolnjeval pogoj.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o tem, da predložene dokumentacije vlagatelja ne obravnava kot ponudbe, ker ponudba ni bila predložena skladno z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da vlagatelj ponudbe ni predložil skladno s točko 2.8 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo), v kateri je naročnik zapisal zahteve glede oddaje ponudbe. Med drugim je navedel: "Ponudba mora biti oddana v zaprti ovojnici. Na ovojnico ponudnik prilepi izpolnjen obrazec za oddajo ponudbe " zadnja stran razpisne dokumentacije.". Kot posledico neupoštevanja navedene zahteve je bilo v nadaljevanju iste točke navedeno: "Nepravilno označene ponudbe in ponudbe, ki bodo prispele po zgoraj navedenem roku, bodo neodprte vrnjene ponudnikom." Iz Zapisnika o odpiranju ponudb, št. 416-07/13-2/4, z dne 22. 5. 2013, izhaja, da je naročnik dne 22. 5. 2013, ob 10.55 uri, prejel ovojnico (iz predložene ovojnice izhaja, da je bil na ovojnici prilepljen izpolnjen obrazec za oddajo ponudbe), za katero je bilo ob odpiranju ponudb ugotovljeno, da je prazna, v vložišče naročnika pa je bila sočasno predložena tudi odprta zvezana mapa z naslovom "Salviol svetovanje d.o.o., Ne odpiraj " ponudba Javno naročilo 416-07/13-2/2". Naročnik in vlagatelj se strinjata, da vlagatelj z navedenim načinom predložitve ponudbene dokumentacije ni ravnal skladno z zahtevo naročnika v točki 2.8 navodil, sporno vprašanje med njima pa je, ali naročnik predložene dokumentacije utemeljeno ni obravnaval kot ponudbe.

Državna revizijska komisija, upoštevaje zahteve iz razpisne dokumentacije in določbe četrtega odstavka 73. člena (predložitev ponudbe), ki od ponudnika zahteva, da mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faksu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika, ocenjuje, da naročniku zatrjevanih kršitev ni mogoče očitati. Namreč, naročnik je zahteve glede oddaje ponudbe v razpisni dokumentaciji jasno navedel, tako je tudi izrecno zahteval, da se ponudba predloži v zaprti ovojnici, na katero mora biti prilepljen izpolnjen obrazec za oddajo ponudbe. Kot to pojasni naročnik, je bil namen te zahteve, da se na javnem odpiranju, ob morebitni navzočnosti predstavnikov ponudnikov in druge javnosti, preveri oziroma potrdi, da je ponudba takšna, kot je bila predložena naročniku (do poteka roka za oddajo ponudb), brez morebitnih sprememb, s čimer se zagotavlja transparentnost postopka javnega naročanja. Da je bila zahteva za naročnika oziroma za postopek javnega naročanja bistvenega pomena, izhaja tudi iz vnaprejšnje določitve posledic neupoštevanja te zahteve v razpisni dokumentaciji, t.j. vračilo (neodprte) ponudbe ponudniku.

Ker vlagatelj zahteve ni upošteval in predložene dokumentacije ni pravilno predložil oziroma označil, ni najti razlogov, ki bi potrjevali očitke vlagatelja o tem, da je naročnik neutemeljeno zaključil, da predložene dokumentacije ne more obravnavati kot ponudbe. Na navedeni zaključek ne vpliva dejstvo, da naročnik predložene dokumentacije vlagatelju ni vrnil takoj ob javnem odpiranju ponudb, oziroma do sprejema odločitve o oddaji naročila, saj razpisna dokumentacija ni določala roka, do kdaj se takšna dokumentacija ponudniku vrne. Kot izhaja iz navedb naročnika, je o svoji odločitvi glede predložene dokumentacije vlagatelja odločal skupaj z odločitvijo o oddaji naročila ter vlagatelja o tem obvestil in mu zagotovil pravno varstvo, dokumentacije pa niti ne more vrniti kot neodprte, saj je ta bila naročniku že predložena kot odprta, medtem ko je prejeto zaprto ovojnico, ki je bila sicer pravilno označena, naročnik na javnem odpiranju odprl, ker ni mogel vedeti, da je prazna.

Ugotovljene nepravilnosti predložene dokumentacije po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne ponudbe, zaradi česar tudi pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 78. člena ZJN-2 ne morejo priti v poštev. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je namreč formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Vendar pa v obravnavanem primeru predložene dokumentacije naročnik niti ni obravnaval kot ponudbe, Državna revizijska komisija pa se strinja z naročnikom tudi v tem, da ugotovljenih nepravilnosti ne bi bilo (več) mogoče odpraviti z dopolnitvijo ponudbe, nepravilnosti pa tudi ni mogoče oceniti za nebistvenih, saj, kot že navedeno, je bilo upoštevanje zahtev, ki jih predložena dokumentacija vlagatelja ni izpolnila, v konkretnem primeru bistvenega pomena.

Glede navedb vlagatelja o domnevnem dostopu do uporabniških računov v ponudbi vlagatelja s strani naročnika in s tem povzročenih dodatnih stroškov vlagatelju Državna revizijska komisija izpostavlja, da gre za vprašanja, ki za predmetni spor niso merodajna, zato jih Državna revizijska komisija ni presojala. Državna revizijska komisija prav tako ni presojala domnevnih kršitev naročnika v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogoja o ureditvi področja avtorskih pravic pri konkurenčnih ponudnikih, saj presoja teh kršitev ne bi mogla več vplivati na položaj vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj bi namreč lahko, skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije in upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, v zvezi z ugotavljanjem popolnosti drugih ponudb zatrjeval kvečjemu enake oziroma istovrstne kršitve naročnika, ki jih je vlagatelj očital naročniku v zvezi z obravnavo njegove ponudbe, tega pa vlagatelj v konkretnem primeru ni zatrjeval.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri obravnavi njegove ponudbe, zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7. 8. 2013



Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva ulica 4, Ljubljana
- Salviol svetovanje d.o.o., Puchova ulica 5, Radomlje
- Kliping d.o.o., družba za spremljanje in analizo medijev, Trubarjeva 79, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.