018-227/2013 Občina Puconci

Številka: 018-227/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba gradbeno obrtniških instalacijskih del za projekt Enegetska sanacija vzgojno-izobraževalnih zavodov Občine Puconci: faza I, pri katerem se upošteva okoljski vidik", na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova 53, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Občina Puconci, Puconci 80, Puconci (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 7. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 10. 6. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 17. 4. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN 4413/2013. Dne 29. 5. 2013 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika DOLINKA INŽENIRING BELTINCI, z.o.o., Mladinska ulica 12, Beltinci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 10. 6. 2013, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika označiti za nepopolno, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Izbrani ponudnik ni izpolnil vzorca pogodbe.
- Izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc, saj referenca za obnovo Kulturnega doma Dobrovnik izvira iz leta 2001, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji določil, da bo upošteval le dela, ki jih je ponudnik izvedel v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila. Ta referenca tudi vsebinsko ne ustreza, saj se referenčna dela nanašajo na splošna gradbena dela, ne pa na dela stavbnega pohištva.
- Izbrani ponudnik ni pravilno ožigosal prilog Obrazca 5/1.2 " Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe.

Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila z dne 29. 5. 2013, in sicer v delu, v katerem je odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Dne 21. 6. 2013 je naročnik izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- Neizpolnjen vzorec pogodbe predstavlja le nebistveno formalno pomanjkljivost.
- Referenca za obnovo Kulturnega doma Dobrovnik se nanaša na izvedbo gradbenih del v letu 2011, kar je razvidno iz obrazca 6/5, ki ga je potrdil investitor, naročnik pa je to tudi preveril pri investitorju. Na seznamu referenc je bila res zapisana letnica 2001 namesto 2011, kar je naročnik obravnaval kot tehnično napako. Pri preverjanju reference je naročnik tudi ugotovil, da so dela obsegala tudi izdelavo stavbnega pohištva v višini, ki ustreza naročnikovim zahtevam.
- Nežigosana priloga Obrazca 5/1.2 " Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe predstavlja le nebistveno formalno pomanjkljivost, kar izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik na podlagi izjave pridobil ustrezno potrdilo s strani Ministrstva za pravosodje.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27. 6. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj namreč ponudbi izbranega ponudnika očita dve formalni pomanjkljivosti, zaradi katerih bi jo bilo treba po njegovem mnenju označiti kot nepopolno, ter neizpolnjevanje referenčnega pogoja, zaradi česar naj naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati tehnične usposobljenosti.

Vlagateljeve navedbe glede formalnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika (neizpolnjen vzorec pogodbe in nežigosano pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe) je treba presojati z vidika 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera.

Naročnik je v XVIII. poglavju razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik vzorec pogodbe, ki je priložen razpisni dokumentaciji, izpolniti, parafirati vsako stran pogodbe, jo na zadnji strani podpisati ter žigosati. Enako besedilo je naročnik vpisal v opombo obrazca 9 "Vzorec pogodbe".

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta vzorec pogodbe na obrazcu 9 parafiral in žigosal na vsaki strani, ni pa vpisal manjkajočih delov bodoče pogodbe, in sicer podatkov o projektni in ponudbeni dokumentaciji (2. člen), podatkov o ponudbeni vrednosti (4. člen), podatkov o podizvajalcih in partnerjih (7. in 8. člen) ter podatkov o predstavnikih po pogodbi (18. člen). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeno pomanjkljivost mogoče označiti kot nebistveno. Vzorec pogodbe je v razpisni dokumentaciji praviloma namenjen zgolj temu, da se ponudnik kot morebitni bodoči pogodbeni partner seznani z vsebino pogodbe ter da s parafiranjem vzorca potrdi, da se z njo strinja. S predložitvijo parafiranega vzorca pogodbe v ponudbeno dokumentacijo torej ponudniki praviloma ne dokazujejo izpolnjevanja katerega izmed pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali izpolnjevanja drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. Tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik razpisne dokumentacije ni oblikoval na način, da bi ponudnik z izpolnitvijo vzorca pogodbe izpolnjeval kakršenkoli pogoj za priznanje osnovne, ekonomsko " finančne ali tehnično " kadrovske usposobljenosti ali da bi z njim izkazoval ustreznost ponujenega predmeta naročila. Dejstvo, da izbrani ponudnik vzorca pogodbe ni v celoti izpolnil, zato v ničemer ne vpliva na vprašanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti oz. na izkazovanje tehnične ustreznosti predmeta ponudbe. Poleg tega so manjkajoči podatki bodisi razvidni iz same ponudbe (npr. podatki o ponudbeni ceni) bodisi v trenutku oddaje ponudb še niso znani oz. so glede na ponudbo izbranega ponudnika nepotrebni (npr. podatki o partnerjih in podizvajalcih " izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel ne partnerjev ne podizvajalcev). Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik izpolnil obrazec 4 ("Izjava ponudnika o sprejemu razpisnih pogojev in o izvedbi del), da je parafiral in žigosal vsako stran vzorca pogodbe in da so manjkajoči podatki iz vzorca pogodbe razvidni iz ostalih delov ponudbe (ki so bili tudi primarno predvideni za vpis teh podatkov " prim. obrazec 7 " "Ponudba" s ponudbeno ceno), Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da je mogoče neizpolnitev vzorca pogodbe označiti za formalno pomanjkljivost, ki je glede na okoliščine danega primera nebistvena. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj navaja, da vzorec pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika ni bil izpolnjen, ne da bi ob tem utemeljil, na kakšen način naj bi ta formalna pomanjkljivost vplivala na popolnost oz. veljavnost ponudbe. Vlagatelj se je ob tem sicer skliceval na sklep Državne revizijske komisije št. 018-4/03-25-64 iz leta 2003, vendar ga je treba opozoriti, da je bila pravna podlaga za sprejem te odločitve Zakon o javnih naročilih iz leta 2000, ki ni vseboval koncepta formalno nepopolne ponudbe in nebistvenih pomanjkljivosti, kot ga pozna ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izbrani ponudnik ni pravilno ožigosal obrazca 5/1.2, na katerem je pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na obrazcu 5/1.2 predvidel podpis pooblastila, s katerim pooblastitelj, zakoniti zastopnik ali prokurist ponudnika, kot fizična oseba pooblašča naročnika, da od Ministrstva za pravosodje in javno upravo pridobi potrdilo iz kazenske evidence. V zvezi z navedenim obrazcem Državna revizijska komisija ugotavlja, da že naročnik na njem ni predvidel mesta za žigosanje (nasprotno od drugih obrazcev, kot npr. obrazca 5/1.1, "Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence " za pravne osebe"). Dejstvo, da naročnik na obrazcu 5/1.2 ni predvidel mesta za žigosanje, je razumljivo, saj ta obrazec podpiše zakoniti zastopnik oz. prokurist v svojem imenu in za svoj račun kot fizična oseba, ne pa v imenu pravne osebe. Da neožigosanje pooblastila ne predstavlja pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, pa izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik na podlagi izpolnjenega in podpisanega obrazca 5/1.2 pridobil potrdilo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, iz katerega je razvidno, da zakoniti zastopnik izbranega ponudnika kot fizična oseba ni bil obsojen za kazniva dejanja, ki jih določa 42. člen ZJN-2. S tem je bil v celoti dosežen namen predložitve pooblastila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja tehnične sposobnosti. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil treh referenc, ki bi izpolnjevale naročnikove zahteve. Ta del zahtevka za revizijo je treba presojati z vidika 45. člena ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, in sicer med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Naročnik na tej podlagi in ob upoštevanju lastnosti predmeta naročila v razpisni dokumentaciji določi tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za priznanje tehnične usposobljenosti. 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Nepravilne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je referenčno zahtevo določil v točki 2.1 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal, da morajo ponudniki v sklopu 2 (v katerem je ponudbo predložil vlagatelj) predložiti vsaj tri reference, ki so jih izvedli v obdobju 5 let pred objavo tega naročila, na primerljivih projektih (stavbno pohištvo), vsako v vrednosti najmanj 50.000 EUR z DDV.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavlja referenco "Celostna obnova kulturnega doma Dobrovnik", saj naj bi se nanašala na splošna gradbena dela in ne na dela stavbnega pohištva, poleg tega pa naj bi bil projekt izveden že leta 2001, kar ne ustreza zahtevi naročnika.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v obrazcu 6/4 navedel tri referenčna dela, med njimi tudi projekt "Celostna obnova kulturnega doma Dobrovnik". Za ta projekt je izbrani ponudnik v tabeli obrazca 6/4 navedel, da se je izvajal v obdobju avgust " december 2001. Iz pisne izjave investitorja na obrazcu 6/5 nadalje pa je nadalje razvidno, da se je projekt "Celostna obnova kulturnega doma Dobrovnik" izvajal v obdobju avgust 2011 " december 2011 in da je zajemal energetsko sanacijo objekta, preureditev in sanacijo notranjih prostorov ter strojne in elektro instalacije. Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika torej ni jasno razvidno, v katerem časovnem razdobju je bilo opravljeno obravnavano referenčno delo. Vendar pa je naročnik, preden je izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pridobil dodatno dokumentacijo (končno situacijo izvršenih del v decembru 2011 na gradbenem objektu "Celostna obnova kulturnega doma Dobrovnik"), iz katere je razvidno, da so bila referenčna dela dejansko izvedena v obdobju avgust 2011 do december 2011 in da so (med drugim) obsegala tudi dela na stavbnem pohištvu v vrednosti nad 50.000 EUR. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da za referenco, ki se nanaša na objekt "Celostna obnova kulturnega doma Dobrovnik", ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevala naročnikove zahteve glede obdobja izvedbe ter vsebine izvedenih del.


Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2 oz. razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, zato je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 30. 7. 2013


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Občina Puconci, Puconci 80, 9201 Puconci
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, 1001 Ljubljana
- DOLINKA INŽENIRING BELTINCI, z.o.o., Mladinska ulica 12, 9231 Beltinci
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve