018-142/2013 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

Številka: 018-142/2013-15

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava informacijsko komunikacijske infrastrukture za novogradnjo Medicinske fakultete Maribor" - sklop 4 (Strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LANcom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.07.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila dokument št. 2012_12_JN1_UM, z dne 12.03.2013, v sklopu 4 (Strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.300,97 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v sklopu 4.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 28.11.2012, pod št. objave JN 12937/2012 in Uradnem listu Evropske Unije dne 30.11.2012, pod št. objave 2012/S 231-380623.
Naročnik je dne 12.03.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo v sklopu 4 (Strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov) oddal v izvedbo ponudniku ADD d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in (ob upoštevanju edinega merila za ocenitev ponudb - najnižja ponujena cena za posamezen sklop) najugodnejša.
Vlagatelj je dne 15.03.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 20.03.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.
Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 27.03.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika v 4.. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, v višini vplačane takse. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik informacijo o (s strani izbranega ponudnika) ponujenih modelih diskovnih polj posredoval z dopisom, z dne 26.03.2013. Iz naročnikovega dopisa izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil modela VNX 5500 in VNX 5100. Ker navedeni diskovni polji ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in bi morala biti izločena. Vlagatelj zatrjuje, da VNX 5500 ni razširljiv do 450 diskov, saj je potrebno za takšno razširitev zamenjati krmilnike. Uporabiti je potrebno krmilnike diskovnega polja višjega cenovnega razreda VNX 5700, pri čemer ne gre več za nadgradnjo, pač pa za zamenjavo diskovnega polja ter nadgradnjo vseh licenc za vse zahtevane funkcionalnosti. Navedeno pa je tudi v nasprotju z zahtevo iz razdelka Programska oprema in licence, kjer je naročnik zahteval možnost dodajanja novih diskov in diskovnih polic do polne konfiguracije brez dokupa licenc. Vlagatelj zatrjuje, da gre za identično pomanjkljivost tako pri točki 4.3, kot pri točki 4.4 in navaja, da je izbrani ponudnik ponudil variantno ponudbo, ki ni bila dovoljena (ne z dodajanjem krmilnikov, ampak z zamenjavo sistema kot celote). Vlagatelj še navaja, da je naročnik v 4.5 točki (Dodatno diskovno polje za backup) zahteval možnost nadgradnje na vsaj 190 diskovnih modulov. Vlagatelj zatrjuje, da je model VNX 5100, ki ga ponuja izbrani ponudnik, razširljiv do 75 diskov, kar pomeni, da izbrani ponudnik pri izbiri diskovnega polja ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo in bi ga bilo (za dosego naročnikove zahteve) potrebno zamenjati z diskovnim poljem VNX 5500. To pa je diskovno polje, ki je pozicionirano dva razreda višje in temu primerne so tudi cene licenc, ki bi jih moral naročnik ob morebitni zamenjavi dokupiti. Vlagatelj pojasnjuje, da se diskovni polji VNX 5500 in VNX 5700 licencirata na TB prostora na diskih, kar pomeni, da bo imel naročnik z vsako nadgradnjo diskovnih kapacitet, poleg stroškov diska, tudi strošek z vsemi zahtevanimi licencami, saj je politika EMC takšna, da se licence sproti nadgrajujejo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 08.04.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da njegova ponudba vključuje diskovno polje VNX 5500, ki je razširljivo brez dodajanja krmilnika do 250 diskovnih modulov, VNX 5500 pa je z uporabo dodatnih krmilnikov razširljiv na 450 diskovnih modulov oziroma na zahtevano konfiguracijo. Izbrani ponudnik tudi zatrjuje, da vlagateljeva navedba, da je potrebno ob nadgradnji iz 250 na 450 diskovnih modulov, zamenjati diskovno polje (in vanj preseliti vse diske) ter ponovno kupiti vse licence, ne drži. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je upošteval vrednost vseh licenc do polne konfiguracije sistema (točka 3.4 in 4.4). Izbrani ponudnik pojasnjuje, da se na sliki 1 nahaja prikaz, kakšno konfiguracijo prejme naročnik (VNX 5500) in kako se nadgrajuje. Primarno diskovno polje (točka 4.3) - naročnik prejme 86 diskovnih modulov velikosti 300 GB, skupaj 26 TB, kar v RAID 5 konfiguraciji znaša zahtevanih 22 TB uporabne kapacitete. Sekundarno diskovno polje (točka 4.4) - naročnik prejme 78 diskovnih modulov velikosti 300 GB, skupaj 23 TB, kar v RAID konfiguraciji znaša zahtevanih 20 TB uporabne kapacitete. Z razširitvijo diskovnih modulov do 250 se doda 6 diskovnih polic za 25 diskovnih modulov višine 2 HE (slika 1, odsek b). Alternativno je možno dodajati tudi diskovne module večje kapacitete višine 3 HE. Z razširitvijo nad 250 diskovnih modulov so ponovno potrebni krmilniki, ki so dodani v diskovno polico (slika 1, odsek c). Takšna bi bila konfiguracija, če bi se nadgrajevalo obstoječe diskovno polje VNX 5500, vendar bodo vse razširitve/nadgradnje predmet javnega razpisa in lahko se zgodi, da bo ugodnejši nekdo, ki bo ponudil novo diskovno polje povsem drugega proizvajalca.


Izbrani ponudnik še navaja, da naročnik možnosti nadgradnje v točki 4.5 ni natančneje opisal, navedel je le besedno zvezo "možnost nadgradnje". Izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova ponudba predvideva, da je diskovno polje VNX 5100 razširljivo brez dodajanja krmilnika do 75 diskovnih modulov in da je diskovno polje VNX 5100 nadgradljivo (razširljivo z uporabo dodatnih krmilnikov) na 190 diskovnih modulov oziroma na zahtevano konfiguracijo. Na sliki 2 je prikaz, kakšno konfiguracijo prejme naročnik (VNX 5100) in kako se lahko nadgrajuje. Naročnik prejme 15 diskovnih modulov velikosti 2 TB, skupaj 30 TB, kar v RAID 5 konfiguraciji znaša zahtevanih 20 TB uporabne kapacitete (slika 2, odsek a). Z razširitvijo diskovnih modulov do 75 se dodajo 4 diskovne police za 15 diskovnih modulov višine 3 HE (slika 2, odsek b). Alternativno je možno dodajati diskovne module manjše kapacitete višine 2 HE. Z razširitvijo nad 75 diskovnih modulov je ponovno potreben krmilnik, ki je dodan v diskovno polico (slika 2, odsek c). Takšna bi bila konfiguracija, če bi se nadgrajevalo obstoječi sistem VNX 5100, vendar bodo vse razširitve/nadgradnje predmet javnega razpisa in lahko se zgodi, da bo ugodnejši nekdo, ki bo ponudil novo diskovno polje povsem drugega proizvajalca.

Izbrani ponudnik še zatrjuje, da njegova cena vključuje vse licence do polne konfiguracije diskovnega polja. Izbrani ponudnik navaja, da je parafiral projektno nalogo, kar pomeni, da se strinja z naročnikovo zahtevo o dodajanju novih diskovnih modulov in diskovnih polic do polne konfiguracije brez dokupa licenc.

Naročnik je s sklepom, z dne 17.04.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 2012_12_JN1_UM). Naročnik se je opredelil do vseh vlagateljevih očitkov, jih zavrnil in v zvezi z njimi povzel navedbe izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da je za izpolnjevanje nekaterih pogojev zahteval točno določene listine, za izpolnjevanje drugih pogojev pa je zahteval zgolj podpis izjave ali potrditev določenega dokumenta. Izbrani ponudnik je parafiral projektno nalogo (razpisni pogoj št. 18), kar pomeni, da se strinja z naročnikovo zahtevo o dodajanju novih diskovnih modulov in diskovnih polic do polne konfiguracije brez dokupa licenc. Naročnik torej v zvezi z zagotavljanjem dodatnih diskovnih modulov brez dokupa licenc ni zahteval nobenega posebnega dokumenta (potrdila), temveč le, da je navedeno vključeno v ceno, kar pa je izbrani ponudnik s podpisom projektne naloge tudi potrdil.

Naročnik je z vlogo št. 2012_12_JN1_UM, z dne 18.04.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22.04.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da so diskovna polja največkrat sestavljena iz dveh krmilnikov (lahko je tudi en sam, vendar je to prej izjema kot pravilo) in diskovnih polic, ki se na ta dva krmilnika povežejo (EMC VNX, HP EVA, IBM DS "). Obstaja tudi nekaj diskovnih polj, ki omogočajo, da se v zaključeno celoto enega diskovnega polja poveže več krmilnikov (npr. IBM Storwize v 7000, HP P4000 "). Pri dodajanju krmilnikov in diskovnih kapacitet pri teh diskovnih poljih, se sistem navzven še vedno prikazuje kot zaključena celota - na primer: diskovno polje IBM Storwize lahko ima dva krmilnika, pri čemer omogoča priklop 240 diskov, razširiti ga je mogoče še z največ dodatnimi šestimi krmilniki (vedno se dodaja po dva - par krmilnikov) in tako doseže kapaciteto 960 diskov. Pri razširitvi se torej vse dodatne komponente logično povežejo že z obstoječimi, kar pomeni, da sistem ostane enovit - to je dejansko še vedno eno diskovno polje. V diskovnih poljih, zgrajenih na osnovi dveh krmilnikov, pa se že v osnovi, z izbiro krmilnika določi, koliko bo največja možna kapaciteta diskovnega polja in s tem tudi model samega diskovnega polja. Če bi želeli povečati to kapaciteto, bi morali oba krmilnika zamenjati/nadomestiti z novimi in bi na ta način prišli do povsem drugega - novega diskovnega polja, to pa pri vseh proizvajalcih povzroči nakup novih licenc in predstavlja velik strošek. Scenarij naročnika prikazuje, da se bo takrat, ko se bo pojavila potreba za večjo količino diskov, k obstoječemu paru krmilnikov dodal še en par krmilnikov. Uradne specifikacije pa takšne povezljivosti ne omogočajo - VNX diskovno polje ima lahko največ en par krmilnikov. Torej je naročnik kot nadgradnjo dejansko prikazal dodajanje novega diskovnega polja (sicer istega tipa), ki pa s prvotnim ni logično povezan, staro in novo diskovno polje pa sta "zapakirana" v eno računalniško omaro. Tak scenarij ni nadgradnja obstoječega diskovnega polja, ampak nakup novega, dodatnega diskovnega polja. "Nadgradnja", ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ni izvedena na način dodajanja diskov in krmilnikov, temveč z dodajanjem povsem novega diskovnega polja, s čimer se sicer doseže zahtevana funkcionalnost, vendar kot varianta, ki ni bila predvidena, saj obstoječe diskovno polje funkcionalnosti razširljivosti na logičnem nivoju ne omogoča. Tudi pri točki 4.5 (Dodatno diskovno polje za backup) je naročnik prikazal identični scenarij, le da je stvar še bolj absurdna - tukaj bi se morali za zahtevano razširljivost k vsakemu diskovnemu polju dodati še po dve diskovni polji. Kar pomeni, da bi zahtevano funkcionalnost razširljivosti dosegli s tremi, med seboj neodvisnimi diskovnimi polji. Vlagatelj še navaja, da sta ponujeni nadgradnji tudi bistveno dražji za upravljanje in vzdrževanje ob predpostavki, da bo potrebno diskovna polja razširiti do polne zahtevane kapacitete, saj bi naročnik iz treh dobil sedem ločenih diskovnih polj. Dejstvo v koliko omar je mogoče "stlačiti" več različnih naprav je pri tem nepomembno, saj je v izbrani ponudbi v primeru razširitve še vedno 7 diskovnih podsistemov. Vlagatelj še navaja, da če bi želel ponudnik izpolniti zahtevo naročnika ("Možnost dodajanja novih diskov in diskovnih polic do polne konfiguracije brez dokupa dodatnih licenc"), bi moral ponuditi licence za toliko TB, kot je omejitev diskovnega polja EMC VNX 5500 (oziroma iz razloga, ker VNX 5500 ne ustreza specifikacijam glede razširljivosti, bi morale biti vse predvidene licence za EMC VNX 5700, tega pa izbrani ponudnik ni ponudil). Glede na navedeno bi moral naročnik preveriti, ali je izbrani ponudnik ponudil vse licence za vse maksimalne količine v primeru razširljivosti na maksimalno kapaciteto. Vlagatelj navaja, da so licence ponujene samo za obseg diskovne kapacitete, kot je bil ponujen v osnovni ponudbi.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi, skladno s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN, za strokovno mnenje zaprosila sodnega izvedenca za informatiko Iztoka Perošo, Senčna pot 40, Portorož (v nadaljevanju: izvedenec). Državna revizijska komisija je izvedenca imenovala s sklepom št. 018-142/2013-4, z dne 05.06.2013. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja in naročnika zahtevala, da v roku treh dni od prejema sklepa založita predujem za izvedbo dokaza, in sicer vsak v znesku 210,68 EUR (drugi odstavek 36. člena ZPVPJN). Vlagatelj je zahtevan znesek nakazal dne 07.06.2013 in istega dne predložil potrdilo. Naročnik je znesek nakazal dne 11.06.2013 in istega dne predložil potrdilo.
Državna revizijska komisija je izvedensko mnenje prejela dne 11.06.2013 in ga istega dne posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Na prejeto izvedensko mnenje je izbrani ponudnik dne 14.06.2013 Državni revizijski komisiji posredoval dokument Pripombe na izvedeniško mnenje, v katerem je izrazil svoje nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. Državna revizijska komisija je predmetni dokument dne 20.06.2013 posredovala izvedencu in ga zaprosila, naj se do pripomb izbranega ponudnika opredeli. Izvedenec je dne 12.07.2013 Državni revizijski komisiji posredoval Dopolnilno izvedensko mnenje, v katerem se je opredelil do pripomb izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je Dopolnilno izvedensko mnenje dne 15.07.2013 posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik je z vlogo, z dne 18.07.2013, ponovno podal svoje pripombe (Pripombe glede izvedeniškega mnenja).
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter ob upoštevanju izvedenskega mnenja, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in (posledično) nepopolna v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da diskovno polje VNX 5500 ni razširljivo do 450 diskov (pač pa zgolj do 250 diskov) in da je potrebno za takšno razširitev uporabiti krmilnike diskovnega polja višjega cenovnega razreda, in sicer VNX 5700. Vlagatelj tudi navaja, da je model VNX 5100 razširljiv do 75 diskov in bi ga bilo potrebno, da bi dosegel zahtevo naročnika, zamenjati z diskovnim poljem VNX 5500. V obeh primerih, zatrjuje vlagatelj, torej ne gre za nadgradnjo, pač pa za zamenjavo diskovnega polja ter za nadgradnjo vseh licenc za vse zahtevane funkcionalnosti.

Vlagateljeve očitke je potrebno presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik (na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2) dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na primarno diskovno polje, sekundarno diskovno polje ter na dodatno diskovno polje za backup navedel v točkah 4.3 (Primarno diskovno polje - 1 kos), 4.4 (Sekundarno diskovno polje - 1 kos) in 4.5 (Dodatno diskovno polje za backup - 1 kos) točke 4 (Tehnične zahteve - strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov) Projektne naloge (četrti popravek, z dne 23.01.2013).

Naročnik je v točkah 4.3 (Primarno diskovno polje - 1 kos) in 4.4 (Sekundarno diskovno polje - 1 kos) med drugim postavil naslednjo zahtevo:

"Minimalno število diskov: Diskovni sistem mora biti razširljiv do vsaj 240 diskov brez dodajanja novih aktivnih diskovnih podsistemov (kontrolerjev) oziroma do 450 diskov z dodajanjem krmilnikov."

Naročnik je v točki 4.5 (Dodatno diskovno polje za backup - 1 kos) med drugim postavil naslednjo zahtevo:

"Minimalno število diskov: Možnost nadgradnje na vsaj 190 diskovnih modulov."

Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna iz razloga, ker ponujen model EMC VNX 5500 ni razširljiv do 450 diskov (pač pa zgolj do 250 diskov) in da je potrebno za takšno razširitev uporabiti krmilnike diskovnega polja višjega cenovnega razreda, in sicer VNX 5700. Vlagatelj tudi navaja, da pri tem ne bi šlo več za nadgradnjo temveč za zamenjavo diskovnega polja in nadgradnjo vseh licenc. Nasprotno, naročnik in izbrani ponudnik navajata, da je VNX 5500 z uporabo dodatnih krmilnikov razširljiv na 450 diskovnih modulov oziroma na zahtevano konfiguracijo. Naročnik in izbrani ponudnik tudi zatrjujeta, da ne drži vlagateljeva navedba, da je potrebno ob nadgradnji iz 250 na 450 diskovnih modulov zamenjati diskovno polje (ter vanj preseliti vse diske) in ponovno kupiti vse licence. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna iz razloga, ker je ponujen model EMC VNX 5100 razširljiv do 75 diskov in bi ga bilo potrebno, da bi dosegel zahtevo naročnika, zamenjati z diskovnim poljem VNX 5500. To pa je diskovno polje, ki je pozicionirano dva razreda višje in temu primerne so tudi cene licenc, ki bi jih moral naročnik dokupiti. Naročnik in izbrani ponudnik temu nasprotujeta in zatrjujeta, da je diskovno polje VNX 5100 nadgradljivo (razširljivo z uporabo dodatnih krmilnikov) na 190 modulov oziroma na zahtevano konfiguracijo.

Državna revizijska komisija se je pri presoji vlagateljevih očitkov v celoti oprla na pridobljeno izvedensko mnenje. Izvedenec je ugotovil, da diskovnega polja VNX 5500 proizvajalca EMC, na način, kot je opredeljeno v javnem razpisu, ni možno nadgraditi na več kot 250 diskov. Prav tako je tudi navedel, da diskovnega polja VNX 5100 proizvajalca EMC, na način, kot je opredeljeno v javnem razpisu, ni možno nadgraditi na več kot 75 diskov. Državna revizijska komisija sprejema ugotovitve izvedenca, ki jih je zapisal v svojem mnenju. Mnenje izvedenca je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. V postopku pridobljeno izvedensko mnenje izčrpno pojasnjuje strokovna vprašanja, ki so se pojavila med presojo utemeljenosti vlagateljevih navedb, zato Državna revizijska komisija tudi po preučitvi pripomb izbranega ponudnika meni, da predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija je izvedencu zastavila vprašanje, ali je izbrani ponudnik v spornih segmentih izpolnil naročnikovi zahtevi kot izhajata iz (citiranih delov) razpisne dokumentacije. Izvedenec je po naročilu Državne revizijske komisije opravil primerjavo ponudbe izbranega ponudnika s citiranima zahtevama iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotovitve izvedenca v nadaljevanju te obrazložitve v celoti povzema.

Izvedenec je uvodoma pojasnil, da je med pregledom dokumentacije opazil nedoslednost pri uporabi pojma disk in diskovni modul. Naročnik v točkah 4.3 in 4.4 navaja zahtevano število diskov, v točki 4.5 pa je zahtevano število diskovnih modulov. Izbrani ponudnik uporablja pojem diskovni modul, vlagatelj pa povsod uporablja pojem disk. Izvedenec je navedel, da je ne glede na ugotovljeno, iz pregleda celotne dokumentacije razvidno, da vsi govorijo o isti stvari - to je o disku, zato je tudi sam uporabljal ta pojem.











Izvedenec je navedel, da je diskovno polje VNX 5500 lahko sestavljeno iz naslednjih komponent:



Diskovni moduli (DAE) so povezani na kontroler diskov (DPE) na več načinov. En izmed njih je prikazan na naslednji sliki (vir: VNX 5500_Hardware_Overviev.pdf, stran 114):




V vseh specifikacijah proizvajalca diskovnega polja VNX 5500 in tudi na drugih pregledanih spletnih straneh, kjer so opisani tehnični podatki diskovnega polja VNX 5500 je napisano, da je maksimalno število diskov 250. Nikjer tudi ni navedeno, da je možno diskovno polje VNX 5500 razširiti z dodajanjem kontrolerjev (DPE) na način, da se tako dobljena konfiguracija šteje kot enotno diskovno polje. Iz pridobljenih informacij in podatkov, pojasnjuje izvedenec, navedena razširitev na način, kot jo je opisal izbrani ponudnik v dokumentu, s katerim se je izjasnil o vlagateljevih očitkih oziroma kot jo je naročnik povzel v dokumentu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ni možna, saj bi dodajanje diskovnih krmilnikov (DPE) v tem primeru pomenilo dodajanje dodatnega (novega) diskovnega polja in ne razširitev obstoječega. Izvedenec je ob upoštevanju vseh zapisanih pojasnil zaključil z ugotovitvijo, da diskovnega polja VNX 5500 proizvajalca EMC ni možno nadgraditi na več kot 250 diskov.

Izvedenec je pojasnil tudi, da je diskovno polje VNX 5100 v osnovi sestavljeno iz podobnih elementov kot diskovno polje VNX 5500. Za razliko od večjega modela pa lahko v tej konfiguraciji priklopimo na kontroler diskov (Disk Processor Enclosure - DPE) samo štiri oziroma pet diskovnih modulov z vgrajenimi 15 diski ali pa dva oziroma tri diskovne module z vgrajenimi 25 diski. Število dodanih modulov, pojasnjuje izvedenec, je odvisno od tega, ali so v kontroler diskov (DPE) že vgrajeni diski ali ne. V kontroler diskov (DPE) je lahko vgrajenih 15 diskov. V vseh specifikacijah proizvajalca diskovnega polja VNX 5100 in tudi na drugih pregledanih spletnih straneh, kjer so opisani tehnični podatki diskovnega polja VNX 5100, je navedeno, da je maksimalno število diskov 75. Nikjer tudi ni navedeno, da je možno diskovno polje VNX 5100 razširiti z dodajanjem kontrolerjev (DPE) na način, da se tako dobljena konfiguracija šteje kot enotno diskovno polje. Navedena razširitev na način, kot jo je opisal izbrani ponudnik v dokumentu, s katerim se je izjasnil o vlagateljevih navedbah oziroma kot jo je naročnik povzel v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ni možna. V tem primeru bi namreč dodajanje diskovnih krmilnikov (DPE) pomenila dodajanje dodatnega (novega) diskovnega polja in ne razširitev obstoječega. Izvedenec je ob upoštevanju vseh zapisanih pojasnil zaključil z ugotovitvijo, da diskovnega polja VNX 5100 proizvajalca EMC ni možno nadgraditi na več kot 75 diskov.

Izvedenec je po prejemu pripomb izbranega ponudnika še navedel, da je iz dodatno posredovanih podatkov, ki jih je pridobil od izbranega ponudnika in od proizvajalca EMC (izvedenec je vsa dodatna pojasnila, ki jih je prejel od proizvajalca v celoti povzel v dopolnitvi izvedenskega mnenja) razvidno, da se družina diskovnih polj VNX ne more nadgraditi - razširiti z več diski kot je specificirano v javno dostopnih prospektih, in sicer: VNX 5100 do 75 diskov in VNX 5500 do 250 diskov. V navedena modela tudi ni mogoče dodajanje kontrolerjev. Če želimo v diskovno polje družine VNX vgraditi več diskov, je to možno izvesti samo tako, da se zamenja diskovni kontroler oziroma konkretno enoto DPE (Disk Processor Enclosure) z DPE zmogljivejšega modela. To pomeni, da je potrebno star DPE odstraniti ter ga nadomestiti z novim, zmogljivejšim. Izvedenec je (ponovno) zaključil z ugotovitvama, da diskovnega polja VNX 5500 proizvajalca EMC, na način, kot je opredeljeno v javnem razpisu, ni možno nadgraditi na več kot 250 diskov. Prav tako je tudi navedel, da diskovnega polja VNX 5100 proizvajalca EMC, na način, kot je opredeljeno v javnem razpisu, ni možno nadgraditi na več kot 75 diskov.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ni izpolnil (vseh) naročnikovih zahtev iz točk 4.3 (Primarno diskovno polje - 1 kos), 4.4 (Sekundarno diskovno polje - 1 kos) in 4.5 (Dodatno diskovno polje za backup - 1 kos) točke 4 (Tehnične zahteve - strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov) Projektne naloge (četrti popravek, z dne 23.01.2013). Ker je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga neprimerna in nepopolna bi jo moral naročnik, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 (Strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov).

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme bodisi novo odločitev o oddaji javnega naročila ali drugo odločitev, ki mu jo omogoča ZJN-2.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini vplačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov v višini vplačane takse (tretji odstavek 70. ZPVPJN).
Državna revizijska komisijo o stroških za izdelavo izvedenskega mnenja ni odločala, ker jih ni priglasil noben izmed obeh plačnikov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 24.07.2013


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Slomškov trg 15, Maribor
- LANcom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor
- ADD d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu