018-243/2013 Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-243/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nakup platnenih delov za šotor", in na podlagi pritožbe vlagatelja A.D. ACOVIA DESIGN, d.o.o., Tržaška cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 7. 2013

ODLOČILA

Vlagateljevi pritožbi z dne 2. 7. 2013 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-241/2013-2 z dne 27. 6. 2013.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil priporočeno po pošti z vlogo z dne 21. 6. 2013, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, dne 1. 3. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV503/2013. Dne 6. 6. 2013 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 24/2013 " JNMV", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika AB LINE, d.o.o., Cesta v mestni log 55, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z elektronsko pošto z dne 21. 6. 2013 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V elektronski vlogi je vlagatelj navedel, da na podlagi ZPVPJN zahteva revizijo javnega naročila MORS 24/2013-JNMV, sporočilu pa je priložil tudi potrdilo o izvršenem plačilu z dne 21. 6. 2013, iz katerega je razvidno, da je dne 19. 6. 2013 plačal takso v višini 231,00 EUR.

Dne 21. 6. 2013 je vlagatelj na naročnika naslovil tudi pisno vlogo, ki je bila v zadevi označena kot "Zahtevek za revizijo". V vlogi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik prihodke pridobiva predvsem od trgovske dejavnosti in da ni proizvajalec, podizvajalca pa ni priglasil. Iz bilančnih podatkov izbranega ponudnika ni razvidno, da bi razpolagal z zahtevanimi tehničnimi zmogljivostmi. Vlagatelj tudi navaja, da blago, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje vseh naročnikovih tehničnih zahtev.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 27. 6. 2013 zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila v zakonitem roku vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 6. 2013, ki ga je naročnik prejel dne 24. 6. 2013. Naročnik je zahtevek za revizijo preveril v skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN in ugotovil, da zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu takse. Na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN je naročnik zahtevek za revizijo zato zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 2. 7. 2013, vložil pritožbo, v kateri navaja, da naročnik vlagatelja v nobeni fazi predrevizijskega postopka ni pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, zakon pa je kršil tudi pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, saj je vlagatelju omogočil vpogled 13 ur pred iztekom roka za vložitev zahtevka. Naročnik na zahtevek za revizijo, ki je bil poslan 19. 6. 2013, ni odgovoril s pozivom, temveč je vlagatelja le seznanil, da prvotni zahtevek ne vsebuje vseh zahtev, ki izhajajo iz 15. člena ZPVPJN, vlagatelju pa ni ponudil možnosti, da bi zahtevek dopolnil. Predstavnica naročnika je vlagatelja vprašala, zakaj je vnaprej plačal takso. Zaradi nastale zmede se je vlagatelj obrnil na predstavnico naročnika, ki je potrdila plačilo takse in pravočasnost zahtevka za revizijo, vlagatelju pa je dala napotke, da zahtevek za revizijo dopolni z zahtevanimi informacijami, kot sledijo iz 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj navaja, da je bilo plačilo takse izvedeno, zato je menil, da potrdilo ni potrebno. Vlagatelj zaključuje, da od naročnika pričakuje obravnavanje njegove obrazložitve in sprejem rešitve, ki bi zadovoljila zakonodajo na tem področju.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku. Naročnik v vlogi pojasnjuje, da je dne 11. 6. 2013 obema ponudnikoma poslal odločitev o oddaji naročila. Dne 13. 6. 2013 je naročnik vlagatelja pozval k vpogledu v ponudbe, ki je bil organiziran dne 21. 6. 2013. 18. 6. 2013 je naročnik prejel dokument z zadevo, ki se glasi "Zahtevek za revizijo postopka javnega naročila in vpogled razpisne dokumentacije". Ker dokument ni vseboval obveznih sestavin zahtevka za revizijo, ga je naročnik obravnaval kot zahtevo za vpogled v ponudbe, obenem pa je vlagatelja na vpogledu seznanil s temi dejstvi in ga opozoril na določila 15. člena ZPVPJN. 21. 6. 2013 je vlagatelj naročniku samo po elektronski pošti posredoval zahtevek za revizijo. Tudi ta ni vseboval vseh določil 15. člena ZPVPJN, je pa vseboval potrdilo o izvršenem plačilu takse. Ta zahtevek ni bil vročen v skladu s 24. členom ZPVPJN in ga naročnik ni mogel obravnavati kot zahtevek za revizijo. Istega dne, 21. 6. 2013, je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo tudi priporočeno po pošti s povratnico. Zahtevek je bil poslan pravočasno in je vseboval vse določbe iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ni mu pa bilo priloženo potrdilo o plačilu takse, zaradi česar ga je naročnik zavrgel.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Naročnik je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil priporočeno po pošti z vlogo z dne 21. 6. 2013, zavrgel, in sicer zato, ker je ugotovil, da vlagatelj zahtevku ni priložil potrdila o plačilu takse. Naročnikovo procesno ravnanje z zahtevkom za revizijo je treba presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je bil ta vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Iz citiranih določil ZPVPJN je razvidno, da je plačilo takse oz. predložitev potrdila o plačilu takse procesna predpostavka, ki jo mora naročnik preveriti pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo. Če pri tem ugotovi, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse, kot to zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, oz. da ni plačal takse v višini, kot je določena v 71. členu ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrže, ne da bi vlagatelja pred tem pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Ključno vprašanje v predmetnem postopku pravnega varstva zato je, ali je vlagatelj k zahtevku za revizijo, ki ga je vložil s pisno z vlogo z dne 21. 6. 2013, priložil potrdilo o plačilu takse v ustrezni višini.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka, je vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji naročila (kot je razvidno iz vročilnice, je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 13. 6. 2013) na naročnika najprej naslovil vlogo z dne 13. 6. 2013, ki jo je naročnik prejel dne 19. 6. 2013. Z vlogo z dne 13. 6. 2013, ki je bila v zadevi označena kot "Zahtevek za revizijo postopka javnega naročila in vpogled razpisne dokumentacije", je vlagatelj od naročnika zahteval vpogled v dokumentacijo konkurenčnega ponudnika, ker naj bi bila, kot je v vlogi navedel vlagatelj, ponujena cena sumljivo nizka. Vpogled je bil opravljen dne 21. 6. 2013 ob 11.00 uri. V zapisnik, ki je bil sestavljen ob vpogledu, je naročnik med drugim zapisal, da je vlagatelj dne 13. 6. 2013 poslal zahtevek za revizijo in vpogled v razpisno dokumentacijo, vendar naročnik te vloge ni obravnaval kot zahtevka za revizijo, saj je ocenil, da so ji manjkale ključne sestavine, kot jih določa ZPVPJN. Istega dne, 21. 6. 2013, je vlagatelj na naročnika naslovil elektronsko sporočilo, v katerega je zapisal, da je zaradi zavračanja sporočila na naslov glavne pisarne zahtevek za revizijo poslal na naslov uslužbenke naročnika. V elektronsko sporočilo je vlagatelj pripel dokument v .pdf formatu, v katerem je bil dopis, datiran na 21. 6. 2013 in v zadevi označen kot "Zahtevek za revizijo, Zveza: javno naročilo MORS 24/2013-JNMV". V dopisu je vlagatelj navedel, da na podlagi ZPVPJN zahteva revizijo javnega naročila MORS 24/2013-JNMV, priložil pa mu je tudi potrdilo o izvršenem plačilu, iz katerega je razvidno, da je dne 19. 6. 2013 plačal takso za postopek javnega naročanja MORS 24/2013-JNMV v višini 231,00 EUR. Dne 21. 6. 2013 je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil tudi s pisno vlogo. V pisni vlogi je vlagatelj navedel kršitve, ki jih očita naročniku, vlogi pa je priložil tudi priloge, ki naj bi dokazovale njegove trditve, medtem ko potrdila o plačilu takse ni priložil.

Iz navedene dokumentacije je razvidno, da vlagatelj zahtevku za revizijo, ki ga je vložil s pisno vlogo z dne 21. 6. 2013, res ni priložil potrdila o plačilu takse. Vendar pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni mogoče spregledati, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse naročniku posredoval ločeno od pisne vloge, in sicer v elektronskem sporočilu z dne 21. 6. 2013. Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj po prejemu obvestila o oddaji naročila na naročnika naslovil več dopisov, ki jih je označeval kot zahtevek za revizijo, čeprav niti vsebinsko niti formalno niso izpolnjevali zakonskih zahtev. Tako v vlogi z dne 13. 6. 2013 vlagatelj ni navedel vseh obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz 15. člena ZPVPJN, iz njene vsebine pa je razvidno, da je bil vlagateljev namen zahtevati vpogled v dokumentacijo predmetnega postopka, kar mu je naročnik tudi omogočil. Tudi v elektronski vlogi z dne 21. 6. 2013 vlagatelj ni navedel vseh obveznih sestavin zahtevka za revizijo, saj vloga ne vsebuje očitanih kršitev ter dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), kar predstavlja bistveno vsebino zahtevka za revizijo. Domnevne kršitve ter dejstva in dokaze je vlagatelj tako navedel šele v pisni vlogi z dne 21. 6. 2013.

Čeprav opisano ravnanje vlagatelja ni običajno v revizijskih postopkih, pa je treba ugotoviti, da zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil s pisno vlogo z dne 21. 6. 2013, ni mogoče očitati procesne pomanjkljivosti nepredložitve potrdila o plačilu takse oz. neustrezno plačane takse. Kot je bilo že zapisano, v predmetnem postopku pravnega varstva ni mogoče spregledati, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse priložil elektronski vlogi z dne 21. 6. 2013. To dejstvo med strankama ni sporno, saj tudi naročnik v dopisu z dne 4. 7. 2013, s katerim je odstopil dokumentacijo Državni revizijski komisiji, navaja, da je dne 21. 6. 2013 od vlagatelja po elektronski pošti prejel zahtevek za revizijo, ki je vseboval potrdilo o izvršenem plačilu takse. Iz predloženega potrdila o plačilu takse izhaja, da je vlagatelj dne 19. 6. 2013 (torej v roku za vložitev zahtevka za revizijo) na ustrezen račun Ministrstva za finance plačal takso v višini 231,00 EUR. Čeprav vlagatelj potrdila o plačilu takse ni priložil pisni vlogi z dne 21. 6. 2013, s katero je (pravočasno) vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel domnevne kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, temveč je potrdilo o plačilu takse istega dne, kot je vložil pisni zahtevek za revizijo, naročniku poslal po elektronski pošti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tak način predložitve potrdila o plačilu takse ne more predstavljati podlage za zavrženje zahtevka za revizijo. Treba je namreč upoštevati, da je ZPVPJN glede predložitve potrdila o plačilu takse izredno strog, saj praviloma v tem delu ne dopušča pozivanja in naknadnega dopolnjevanja. Tako strogih določb ZPVPJN ni mogoče razlagati na način, ki bi še dodatno omejeval pravico do učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). V konkretnem primeru to pomeni, da je treba upoštevati potrdilo o plačilu takse, ki ga je vlagatelj naročniku poslal po elektronski pošti neposredno pred vložitvijo pisnega zahtevka za revizijo, saj je iz potrdila razvidno, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila plačal takso za revizijski postopek na ustrezen račun. Navsezadnje možnost predčasnega plačila takse (vsaj posredno) izhaja tudi iz 1. alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN, v skladu s katero je vlagatelj upravičen do vračila takse v primeru, kadar ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za postopek pravnega varstva. Ob tem je treba dodati, da ZPVPJN ne določa, kakšno mora biti potrdilo o plačilu takse, kar pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, presojati, ali iz predloženega potrdila izhaja, da je bila taksa dejansko pravočasno plačana v skladu z določbami ZPVPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s prvim in drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 430-241/2013-2 z dne 27. 6. 2013. Naročnik naj v nadaljevanju postopka pravnega varstva ugotovi, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo. Ob tem naj upošteva, da mu je vlagatelj potrdilo o plačilu takse posredoval z elektronsko vlogo z dne 21. 6. 2013. Čeprav je bilo potrdilo o plačilu takse predloženo v elektronski vlogi, ki ne vsebuje vseh ostalih obveznih bistvenih sestavin iz 15. člena ZPVPJN, pa je iz dokumentacije jasno razvidno, da je vlagatelj istega dne, kot je naročniku posredoval elektronsko potrdilo o plačilu takse, s pisno vlogo pravočasno vložil tudi zahtevek za revizijo z opredeljenimi domnevnimi kršitvami, zaradi česar je treba obe vlogi (elektronsko in pisno), tudi ob spoštovanju načela hitrosti in učinkovitosti iz 9. člena ZPVPJN, obravnavati kot celoto.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.



V Ljubljani, dne 18. 7. 2013



Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




























Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- A.D. ACOVIA DESIGN, d.o.o., Tržaška cesta 47, 1000 Ljubljana
- AB LINE, d.o.o., Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)