018-249/2013 Osnovna šola Bičevje

Številka: 018-249/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila, poimenovanega "Javni razpis za oddajo naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi za izbiro izvajalca za prenovo kuhinje, jedilnice in gospodinjske učilnice Osnovne šole Bičevje", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CE-INVEST d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje (v nadaljevanju: vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika Osnovna šola Bičevje, Splitska ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, dne 15. 7. 2013

ODLOČILA

Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila za prenovo kuhinje, jedilnice in gospodinjske učilnice Osnovne šole Bičevje, ki je bilo pod št. JN 4866/2013 dne 26. 4. 2013 objavljeno na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 2. 7. 2013 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek vlagatelja zavrnil, in dne 10. 7. 2013 primer odstopil Državni revizijski komisiji v pristojno reševanje.

Naročnik je v vlogi z dne 10. 5. 2013 Državni revizijski komisiji podal predlog za izdajo sklepa za dovolitev sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom DEMA PLUS d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana, kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Pojasnil je, da lahko kot javni vzgojno-izobraževalni zavod naročilo izvede le v času šolskih počitnic oziroma najkasneje do 1. 9. 2013, saj bi bil s kasnejšo izvedbo moten vzgojno-izobraževalni proces. Nujnost izvedbe naročila po mnenju naročnika izhaja tudi iz odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS, št. 06101-199/2006-10914 z dne 25. 1. 2006, iz katere izhaja obveznost naročnika zamenjati poškodovano in dotrajano opremo v šolski jedilnici, kakor tudi iz drugih sklepov Zdravstvenega inšpektorata RS, ki jih naročnik prilaga svojemu predlogu. Naročnik še navaja, da mu obseg zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila ne dopušča izbire ponudbe vlagatelja zaradi njene cene, ki presega zagotovljena sredstva (500.000,00 EUR brez DDV). Meni, da bo zato v morebitnem nadaljevanju postopka javnega naročanja moral ponudbo vlagatelja v vsakem primeru izločiti kot nesprejemljivo, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika z vidika cene sprejemljiva.

Vlagatelj se o naročnikovem predlogu ni izjavil.

Po proučitvi predloga naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. ZPVPJN hkrati določa, da Državna revizijska komisija naročnikov predlog zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko, je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o sklenitvi pogodbe nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, saj ji to zakon izrecno prepoveduje. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sklenitev pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari vedno v javnem interesu, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe. Šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Kot je bilo že zapisano, je možnost sklenitve pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo pridržana za posebne primere, kjer obstajajo objektivne, izredne in nepredvidljive okoliščine, ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do izrednih ali nepredvidljivih okoliščin, to je okoliščin, ki jih s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v zvezi s predmetnim javnim naročilom ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Okoliščina, da lahko gradbena dela pri izvedbi javnega naročila moteče vplivajo na izvajanje pouka, je bila naročniku znana, kar enako velja za možnost uveljavljanja pravnega varstva s strani katerega izmed neizbranih ponudnikov v postopku javnega naročanja. Naročnik v konkretnem primeru pa ne zatrjuje, da ni imel možnosti pravočasno pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, kakor tudi ne dejstva, da izbrani ponudnik do ciljnega datuma del ne bi mogel dokončati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi naročnik v konkretnem primeru utemeljuje svoj predlog za sklenitev pogodbe s izbranim ponudnikom niso nepredvidljivi dogodki, s katerimi ne bi mogel vnaprej računati in jih predvideti, ter jih s pravočasnim in primernim postopanjem tudi preprečiti. Iz odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS, št. 06101-199/2006-10914 z dne 25. 1. 2006, na katero se naročnik sklicuje, namreč izhaja, da je bil naročnik o potrebnosti sanacije svojih prostorov obveščen že od njene vročitve dalje.

Z vprašanjem sprejemljivosti ponudbe vlagatelja, ki za presojo utemeljenosti tokratnega naročnikovega predloga ni pomembno, se bo Državna revizijska komisija ukvarjala pri odločanju o revizijskem zahtevku v okviru trditvene podlage strank postopka.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v naročnikovem predlogu navedeni razlogi ne dajejo zadostne podlage za sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, zato je predlog naročnika za izdajo takega sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


V Ljubljani, 15. 7. 2013
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Osnovna šola Bičevje, Splitska ulica 13, 1000 Ljubljana
- CE-INVEST d.o.o., Stari trg 32a, 8210 Trebnje
- DEMA PLUS d.o.o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- zbirka dok. gradiva