018-192/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Številka: 018-192/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava, konfiguracija, namestitev in garancijsko vzdrževanje energijsko učinkovitih osebnih računalnikov in zaslonov za obdobje 36 mesecev", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Unistar LC, d.o.o., Litostrojska 56, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 7. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17. 5. 2013, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovana v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila", št. 4304-18/2012-105, z dne 25. 4. 2013, v sklopih 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v višini 10.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Vlagateljeva pritožba, kot izhaja iz vlagateljeve vloge "Izjasnitev vlagatelja in pritožba", ki jo je Državna revizijska komisija prejela 13. 6. 2013, vložena zoper naročnikovo odločitev o povračilu stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

5. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 2. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1429/2013, objavil obvestilo o javnem naročilu "Dobava, konfiguracija, namestitev in garancijsko vzdrževanje energijsko učinkovitih osebnih računalnikov in zaslonov za obdobje 36 mesecev". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil tudi v Dopolnilu k Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2013/S 030-046910 z dne 12. 2. 2013. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma.

Dne 25. 4. 2013 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", št. 4304-18/2012-105, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda (v naslednjem vrstnem redu): v sklopu 1 ponudnikom SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o., Acord-92 d.o.o., Lancom d.o.o., Gorenje d.d., Marand d.o.o. in Unistar LC d.o.o., v sklopu 3 ponudnikom Lancom d.o.o., Birotehna d.o.o., Unistar LC d.o.o., Marand d.o.o., Gambit trade d.o.o., Acord-92 d.o.o., SRC d.o.o. in Gorenje d.d., v sklopu 4 ponudnikom Lancom d.o.o., Birotehna d.o.o., Acord-92 d.o.o., Gambit trade d.o.o., Unistar LC d.o.o., Marand d.o.o., SRC d.o.o. in Gorenje d.d., v sklopu 5 ponudnikom SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o., Unistar LC d.o.o., Lancom d.o.o., Marand d.o.o., Acord-92 d.o.o. in Gorenje d.d., v sklopu 6 ponudnikom Lancom d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o., Unistar LC d.o.o., SRC d.o.o., Marand d.o.o., Acord-92 d.o.o. in Gorenje d.d., v sklopu 7 ponudnikom SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Unistar LC d.o.o., Lancom d.o.o. in Marand d.o.o., v sklopu 8 ponudnikom Lancom d.o.o., Birotehna d.o.o., Unistar LC d.o.o., SRC d.o.o. in Marand d.o.o., v sklopu 9 ponudnikom SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o., Gorenje d.d., Unistar LC d.o.o., Lancom d.o.o., Marand d.o.o. in Acord-92 d.o.o., v sklopu 10 ponudnikom SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o., Gorenje d.d., Unistar LC d.o.o., Lancom d.o.o., Marand d.o.o. in Acord-92 d.o.o. ter v sklopu 11 ponudnikom Lancom d.o.o., Birotehna d.o.o., Gorenje d.d., Gambit trade d.o.o., Unistar LC d.o.o, SRC d.o.o., Marand d.o.o. in Acord-92 d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Zoper navedeno naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 17. 5. 2013, pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Vlagatelj navaja, da so ponudniki v sklopih 1 in 3, za katere veljajo določbe tehničnih specifikacij iz točke 01- Energijsko učinkoviti osebni računalniki; A " Ekonomični osebni računalnik, ponudili COMPAQ Elite 8300 SSF, ki pa ne ustreza naročnikovim zahtevam. Naročnik je v tehničnih zahtevah podal zahtevo: "Glasnost osebnega računalnika mora biti izmerjena v skladu s standardom SIST EN ISO 7779 in ne sme presegati 26 dB v času zapisovanja na trdi disk"". Vlagatelj je pri vpogledu v ponudbe ponudnikov ugotovil, da so slednji v ponudbi predložili Poročilo o preskusu/ Test Report št. T211-0403/12 z dne 30. 8. 2012, ki ga je pripravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Vlagatelj zatrjuje, da priloženi test ne more predstavljati verodostojnega dokaza, da je ponujena oprema skladna z naročnikovimi zahtevami, saj je bila na testu testirana povsem drugačna oprema od tiste, ki jo ponujajo ponudniki. Vlagatelj navaja, da so na spletni strani proizvajalca dostopne tehnične specifikacije, iz katerih izhaja, da za model SFF velja, da ima po standardu ISO 7779 glasnost ob nedelovanju in ob zapisovanju na disk 28 dB. Dejansko stopnjo hrupa dokazuje tudi dokument "THE ECO DECLARATION", ki sta ga za nevedne sklope priložila ponudnika Gambit trade d.o.o. in Birotehna d.o.o., iz katerega je razvidno, da je glasnost tega modela ob nedelovanju in ob zapisovanju na trdi disk 28 dB. Enake očitke vlagatelj navaja tudi v sklopih 4, 5, 6, 7 in 8, kjer so ponudniki ponudili COMPAQ elite 8300 MT, ki po vlagateljevih navedbah ne ustreza naročnikovim zahtevam glede zahtevane glasnosti. Tudi za navedene sklope velja omenjeno Poročilo o preskusu/ Test Report št. T211-0403/12 z dne 30. 8. 2012, ki ga je pripravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje in po vlagateljevem stališču prav tako ne more predstavljati verodostojnega dokaza, da je oprema, ki jo ponujajo ponudniki, skladna z naročnikovimi zahtevami. Kajti oprema, ki je bila na testu in o katerem priča navedeno poročilo, je po vlagateljevih trditvah drugačna od tiste, ki jo ponujajo ponudniki. Vlagatelj se sklicuje na spletne strani proizvajalca, kjer je navedeno, da za model MT velja, da ima po standardu ISO 7779 glasnost ob nedelovanju 28 dB, enako pa ob zapisovanju na disk 28 dB. Prav tako dejansko stopnjo hrupa dokazuje tudi dokument "THE ECO DECLARATION", ki ga je za navedene sklope v ponudbi predložil ponudnik Gambit trade d.o.o. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je glasnost tega modela ob nedelovanju 28 dB, ob zapisovanju na trdi disk pa 29 dB, kar je več, kot je najvišjo mejo določil naročnik. Enako dejansko stanje vlagatelj navaja tudi za Sklope 9, 10 in 11, in sicer da so ponudniki ponudili COMPAQ Elite 8300 MT, ki ne ustreza naročnikovim zahtevam. Glede sklicevanja na Poročilo o preskusu/ Test Report št. T211-0403/12 z dne 30. 8. 2012, ki ga je pripravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, vlagatelj pojasnjuje, da oprema, ki je bila testirana ne ustreza naročnikovim zahtevam. Kajti v ponujenem računalniku sta dva diska, od katerih nobeden ne ustreza tistemu, ki je bil v računalniku, ki je bil testiran. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja, da so ponudniki v ponudbah predložili izjave podjetja Hewlett " Packard d.o.o., iz katerih ne izhaja, da bi ponudniki izpolnjevali pogoj, kot ga je v 9.1.3 Tehnični pogoji točki razpisne dokumentacije določil naročnik. Naročnik je po vlagateljevih navedbah zahteval, da proizvajalci jamčijo, da bodo poskrbeli za izvajanje garancijske obveznosti, med tem ko je iz izjave razvidno, da bo omenjeno podjetje zgolj omogočilo odpravljanje napak, kar pa je neustrezno. Poleg tega iz izjave še izhaja, da bo sodelovanje principala oziroma proizvajalca le "v skladu z omejenimi HP garancijskimi pogoji", kar pomeni, da je obseg jamstev manjši od tistega, ki ga je zahteval naročnik, tako glede časa trajanja garancije, kot odzivnosti. Nadalje vlagatelj še dodaja, da je ponudnik Birotehna d.o.o. v svoji ponudbi za vse sklope ponudil garancijo "HP 5y Std Onsite Resposnse DT Only HW SCV", ki po vlagateljevih navedbah ne pokriva roka popravila naslednji dan. Vlagatelj k navedenim kršitvam še dodaja, da iz ponudb štirih ponudnikov izhaja, da je pred njihovo oddajo prišlo do dogovarjanja. Vsi ponudniki so namreč ponudili isti model računalnika, prav tako so vsi ponudniki predložili poročilo o testiranju hrupa, ki ga je naročilo peto podjetje, ki pa ponudbe ni oddalo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova "Odločitev o oddaji naročila", št. 4304 " 18/2012 " 105, z dne 25. 4. 2013, v delu, ki se nanaša na sklope 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11, ter da se mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudniki SRC d.o.o., Gambit trade d.o.o., Lancom d.o.o. ter Birotehna d.o.o. so se z (ločenimi) vlogami z dne 24. 5. 2013 izjasnil o vlagateljevih navedbah.

Naročnik je dne 5. 6. 2013 sprejel Sklep, št. 4304-18/2012/130, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da so štirje ponudniki v vseh izpodbijanih sklopih ponudili enak model osebnega računalnika, in sicer v sklopih 1 in 3 COMPAQ elite 8300 SSF, v drugih sklopih pa COMPAQ 8300 Elite MT, vse proizvajalca Hewlett " Packard. Prav tako so vsi ponudniki v obrazcu Konfiguracija, ki ga je bilo potrebno priložiti v ponudbi, navedli, da ponujeni modeli osebnih računalnikov izpolnjujejo tehnično zahtevo naročnika, in sicer da ne presegajo glasnosti 26 dB v času zapisovanja na trdi disk. Naročnik ugotavlja, da so vsi ponudniki za ponujene modele v ponudbi predložili poročilo o preskusu glasnosti Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, ki izkazuje, da so bili na testu ponujeni modeli osebnih računalnikov in da le ti ne presegajo glasnosti 26 dB v času zapisovanja na trdi disk. Naročnik priznava, da sta dva izmed izbranih ponudnikov (Birotehna d.o.o. in Gambit trade d.o.o.) v ponudbi predložila tudi splošne specifikacije proizvajalca "The ECO Declaration", ki se nanašajo na model HP Compaq Elite 8300 SFF PC ter model HP Compaq Elite 8300 MT PC, iz katerih izhaja, da je glasnost osebnega računalnika 28 dB. Toda naročnik pojasnjuje, da je za navedeni dokument ugotovil, da je bil izdan 6. 4. 2012, kar pomeni skoraj pet mesecev pred izvedbo meritev glasnosti s strani Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje. Naročnik je neskladje zahtevanih dokumentov preveril sam in se oprl na meritve, ki jih je izvedla akreditirana institucija v skladu z zahtevanimi standardi. Naročnik izpostavlja, da proizvajalci na spletnih straneh objavljajo splošne informacije, namenjene vsem potrošnikom, ki so lahko netočne, nepopolne, ali kakorkoli zavajajoče, česar se zavedajo tudi proizvajalci, ki na spletnih straneh praviloma zapišejo opozorila, da podatkov, pridobljenih iz proizvajalčevih spletnih strani, ni mogoče jemati kot verodostojni dokaz. Glede vlagateljevih zatrjevanj, da je v sklopu 1 in 3 razlika med naročnikovimi zahtevami in med domnevnimi lastnostmi testiranega računalnika v procesorju, naročnik navaja, da je procesor, ki ga navaja vlagatelj kot tistega, ki naj bi bil domnevno testiran, močnejši od zahtevanega. Ob tem pa po naročnikovih trditvah vlagatelj ni podal dokazil, da morebiti drugačen procesor vpliva na glasnost osebnega računalnika pri zapisovanju na trdi disk. V sklopih 4, 5, 6, 7 in 8 vlagatelj kot domnevno različne komponente testiranega računalnika, v primerjavi z naročnikovimi zahtevami, izpostavlja procesor, trdi disk in delovni pomnilnik. Naročnik pojasnjuje, da četudi bi domnevno spremenjeni procesor vplival na glasnost osebnega računalnika, je potrebno izpostaviti, da je procesor, ki ga navaja vlagatelj kot tistega, ki naj bi bil domnevno testiran, močnejši od zahtevanega. Glede vlagateljevih navajanj razlik v trdem disku med testiranim in zahtevanim računalnikom v sklopih 4, 5, 6, 7 in 8 pa naročnik pojasnjuje, da je pri obeh diskih navedeno enako število vrtljajev, tako da slednje po naročnikovem mnenju ne vpliva na merjenje glasnosti. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je razlika med testiranim in zahtevanim računalnikom tudi v delovnem polnilniku, naročnik izpostavlja, da pomnilnik ne vpliva na jakost hrupa. V sklopih 9, 10 in 11, vlagatelj kot domnevno različne komponente testiranega računalnika v primerjavi z naročnikovimi zahtevami izpostavlja procesor, trdi disk in delovni pomnilnik. Glede procesorja naročnik pojasnjuje, da vlagatelj izpostavlja razliko v procesorjih, ne podaja pa obrazložitve in dokazil, da morebiti drugačen procesor vpliva na glasnost računalnika. Naročnik zaključuje, da v skladu z načelom o trditvenem-dokaznem bremenu vlagatelj ni izkazal, da naj bi bili testirani osebni računalniki različni od zahtevanih, saj zaradi različnih oznak (Product Number) ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da gre za enaka artikla. Glede vlagateljevih očitkov o izjavi proizvajalca ali principala o jamčevanju odprave napak v garancijski dobi, naročnik priznava, da se besedilo pogoja iz 9.1.3 Navodil ponudnikom razpisne dokumentacije dobesedno ne ujema z besedilom iz obrazca Izjava principala ali ponudnika, vendar pa takšna nedoslednost po naročnikovih navedbah ne more iti v škodo ponudnika. Naročnik ugotavlja, da je ponudnik v ponudbi predložil izjavo HP, kot jo dopušča točka 9.1 Navodil ponudnikom razpisne dokumentacije, ta pa bistveno ne odstopa od pripravljenega obrazca predmetne izjave. Glede vlagateljevih očitkov, da iz izjave HP izhaja, da bo sodelovanje principala oziroma proizvajalca le "v skladu z omejenimi HP pogoji", zaradi česar naj bi bil obseg jamstva manjši od zahtevanega, naročnik pojasnjuje, da iz dokumenta "HP-jeva omejena garancija po svetu in tehnična podpora", ki ga prilaga vlagatelj, ni razvidno, da bi bil izpisan iz spletne strani proizvajalca ali principala. Naročnik ponovno opozarja, da se podatki iz spletnih strani razlikujejo od podatkov, ki jih potrošniki, naročniki dobijo dejansko ponujene. Vlagatelj se po mnenju naročnika tako ne more sklicevati na domnevno določene omejene pogoje v navedenem dokumentu, v zahtevku za revizijo pa ni navedel ali priložil drugega dokumenta, ki bi izkazoval, da so garancijske obveznosti za ponujeno opremo HP določene ožje, kot je bilo to zahtevano. Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da ponudnik Birotehna d.o.o. ni ponudil produkta, ki pokriva rok popravila naslednji dan, saj takšno storitev pokriva drug produkt. Naročnik v povezavi z navedenim izpostavlja, da od ponudnikov ni zahteval, da v obrazcu Konfiguracija ali kjerkoli drugje v ponudbi navedejo proizvajalčeve številke posameznih komponent računalnika oziroma ponujenih storitev. Naročnik priznava, da je vlagatelj v obrazcu Konfiguracija za vse izpodbijane sklope navedel podatke "HP 5y Std onsite Response DT Only HW SCV" in "HZ561AV",pri čemer pa po naročnikovih navedbah vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da omenjena oznaka in produktna številka ne pokrivata roka popravila naslednji dan. Glede vlagateljevih očitkov o dogovarjanju cen naročnik pojasnjuje, da je normalno, da različni ponudniki ponudijo osebne računalnike iste blagovne znamke in iz tega razloga posledično prilagajo dokumente istih proizvajalcev ali principalov, ki se glede na to, da jih izdaja en proizvajalec ali principal, praviloma ne razlikujejo. Enako velja glede ponujenih cen. Naročnik poudarja, da se za vsak sklop osebnih računalnikov že s strani naročnika pričakuje, da bodo ponudniki ponudili podobne cene. Kajti če ponudniki ponudijo osebne računalnike, ki izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve, je realno pričakovanje, da se bodo tudi ponujene cene gibale v enakem rangu. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 7. 6. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 13. 6. 2013 izrekel o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka in vložil pritožbo zoper 3. točko izreka naročnikovega Sklepa z dne 5. 6. 2013, s katero je ta odločil, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške pravnega varstva.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb izbranih ponudnikov v sklopih 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika, izbranih ponudnikov ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve očitke, da je izjava podjetja Hewlett " Packard d.o.o., kot je bila predložena v ponudbah nekaterih ponudnikov, neskladna z naročnikovimi zahtevami iz 9.1.3 točke razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 9.1.3 Tehnični pogoji oziroma sposobnost določil: "2. Ponudnik naročniku jamči, da bo principal oziroma proizvajalec opreme v času garancijskega obdobja, poskrbel za izvajanje obveznosti v zahtevnih rokih, v kolikor prodajalec teh obveznosti zaradi kakršnih koli razlogov ne bo mogel izvrševati. Ta izjava pa ne preprečuje unovčevanja finančnega zavarovanja, če to obstaja.

DOKAZILO: Izjava proizvajalca ali principala o veljavni pisni pogodbi za ponujeno blagovno znamko in o jamčenju odprave napak v garancijski dobi."

Naročnik je v Obrazcu "Izjava proizvajalca/principala o veljavni pisni pogodbi za ponujeno blagovno znamko in o jamčenju odprave napak v garancijski dobi" določil tudi naslednjo vsebino zaveze proizvajalca, ki jo je moral ponudnik predložiti v ponudbi:

"V primeru, da družba:
_ (naziv ponudnika)
_ (sedež ponudnika)

zaradi kakršnih koli razlogov ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti, ki se bodo nanašale na odpravo napak na opremi v garancijskem roku, jamčimo, da bomo poskrbeli za izvajanje garancijskih obveznosti, v kolikor prodajalec teh obveznosti zaradi kakršnih koli razlogov ne bo mogel izvrševati, za naslednjo opremo (blagovno znamko): ["]."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o. in Lancom d.o.o. ugotavlja, da so vsi navedeni ponudniki v izpodbijanih sklopih z namenom izpolnjevanja navedenega pogoja predložili Izjavo proizvajalca Hewlett " Packard d.o.o., ki ni bila podana na naročnikovem obrazcu, kar je med strankami v obravnavanem primeru tudi nesporno. Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik v 9.1 točki razpisne dokumentacije glede predloženih izjav na predpisanih obrazcih določil, da so lahko izjave predložene na naročnikovih ali ponudnikovih obrazcih, vendar pa (v slednjem primeru) vsebinsko ne smejo bistveno odstopati od priloženih (oz. naročnikovih) obrazcev, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala med strankama sporno pravno in dejansko vprašanje, in sicer ali je predložena izjava (oz. ali so predložene izjave) po vsebini ustreza izjavi, kot jo je v okviru razpisne dokumentacije (oziroma predstavljenega obrazca) predvidel naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v ponudbah vseh omenjenih ponudnikov predložene izjave proizvajalca Hewlett-Packard d.o.o., ki so po vsebini enake. Omenjeni proizvajalec v Izjavi izjavlja, da v primeru če katerokoli od zgoraj navedenih podjetij, ki v konkretnem primeru nastopa kot ponudnik, zaradi kakršnih koli razlogov dokončno ne bo moglo izvrševati garancijske obveznosti, bo podjetje Hewlett-Packard d.o.o., preko svoje usposobljene HP partnerske mreže, "omogočilo odpravljanje napak, skladno z HP omejenimi garancijskimi pogoji za ponujeno opremo blagovne znamke Hewlett-Packard". Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovi navedbi, da je predložena izjava vsebinsko neskladna z naročnikovimi zahtevami. S tem v zvezi je potrebno izpostaviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev izjave principala oziroma proizvajalca ponujene opreme, s katero ta jamči, da bo v času garancijskega obdobja poskrbel za izvajanje garancijskih obveznosti v zahtevanih rokih, v kolikor jih prodajalec ne bo mogel izvrševati. Naročnik je vsebino garancijskih obveznosti opredelil v 45. členu Krovnega okvirnega sporazuma, kjer je določil, da je rok za odpravo napak za vso opremo 1 (en) deloven dan od prejema prijave. Ravno tako je določil tudi, da mora v primeru, če odprava napake ni možna v roku 10 dni ali če se dvakrat pojavi ista napaka na istem računalniku ali zaslonu, dobavitelj računalnik ali zaslon zamenjati. V kolikor se enaka napaka ponovi na več kot desetih odstotkih (10%) dobavljene opreme, pa je potrebno tak del opreme zamenjati na celotni dobavljeni opremi. Zahteva po predložitvi izjave principala oz. proizvajalca v predstavljeni vsebini ima za namen zagotoviti, da bo v primeru, če navedenih garancijskih obveznosti ponudnik ne bo mogel izpolniti, te moral izpolniti proizvajalec (principal), ki se s podpisom takšne izjave k izpolnitvi garancijskih obveznosti tudi zaveže. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da predložena zaveza (izjava) družbe Hewlett-Packard d.o.o., da bo omogočila "odpravljanje napak", ni in ne more biti po vsebini enakovredna v razpisni dokumentaciji zahtevani izjavi, s katero bi proizvajalec moral podati jamstvo, da bo poskrbel za izvajanje "garancijskih obveznosti". Vlagatelju gre tako pritrditi, da se je s sporno izjavo proizvajalec Hewlett-Packard d.o.o. zavezal zgolj, da bo preko svoje partnerske mreže omogočil odpravljanje napak, ne pa tudi, da bo poskrbel za izvajanje garancijske obveznosti v celoti, kar poleg odprave napake, obsega tudi zamenjavo strojne opreme. Pri tem se Državna revizijska komisija z naročnikom ne strinja, da je v zavezi odprave napake na opremi že v osnovi vsebovana tudi zaveza zamenjave opreme. Iz prvega odstavka 482. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem., v nadaljevanju: OZ) namreč izhaja, da če stvar ne deluje pravilno, lahko kupec v garancijskem roku od prodajalca oziroma od proizvajalca zahteva, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je napaka pokazala v delovanju. Iz navedene določbe izhaja, da ima kupec dva ločena zahtevka, in sicer bodisi zahtevek za popravilo oz. odpravo okvare (v obravnavanem primeru odprave napake na strojni opremi), ločeno od navedenega pa zahtevek za zamenjavo stvari oz. za izročitev druge stvari, ki brezhibno deluje (v konkretnem primeru zamenjava opreme). Pri tem je zahtevek za odpravo napake, upoštevaje določilo prvega odstavka 481. člena OZ, primarni zahtevek, medtem ko je zahtevek glede zamenjave stvari sekundarne narave. Navedeno dokazuje, da odprava napake in zamenjava opreme predstavljata dva ločena zahtevka, zato ni mogoče slediti naročnikovim trditvam, da proizvajalčeva zaveza Hewlett-Packard d.o.o., da bo omogočil odpravljanje napak, že v osnovi vključuje tudi zamenjavo strojne opreme, kakor je bilo to s 45. členom krovne pogodbe zahtevano. Neskladje predložene izjave pa je še toliko bolj pomembno z vidika dejstva, da naročnik v vzorcu okvirnega sporazuma v nekaterih primerih zahteva tudi zamenjavo opreme, na kateri ni prišlo do okvare (če se enaka napaka ponovi na več kot desetih odstotkih (10%) dobavljene opreme je namreč potrebno tak del opreme zamenjati na celotni dobavljeni opremi). Do takšnega zahtevka naročnik v okviru jamčevalnih zahtevkov po OZ namreč ni upravičen. Ob vsem zapisanem gre zgolj pripomniti še, da podana zaveza proizvajalca, da bo omogočil "odpravljanje napak", predstavlja zgolj obligacijo prizadevanja, medtem ko je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval jamstvo proizvajalca (principala), da bo "poskrbel za izvajanje garancijskih obveznosti", kar (nasprotno) predstavlja obligacijo uspeha.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da v ponudbah omenjenih ponudnikov predložena sporna izjava vsebinsko bistveno odstopa od zahtevane. Pri tem je potrebno poudariti, da je na področju javnega naročanja potrebno v fazi nastajanja pogodbenega razmerja potrebno upoštevati pravila javnega naročanja, ki strogo predpisujejo potek postopka in so po svoji naravi kogentna. Namen striktnosti in strogost postopka je v tem, da se ves čas zagotavlja enakopravna obravnava ponudnikov. V konkretnem primeru je naročnik glede predloženih izjav na ponudnikovih obrazcih izrecno zahteval, da po vsebini ne smejo bistveno odstopati od priloženih (oz. naročnikovih) obrazcev, zato stališča izbranih ponudnikov o veljavni hirerhiji pravnih aktov, ki naj bi nadomestili pomanjkljivost proizvajalčeve izjave, Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni mogla sprejeti.
Poleg tega je Državna revizijska komisija prav tako v celoti sledila tudi vlagateljevim zatrjevanjem, da izjava omenjenega proizvajalca: "["] da bo podjetje Hewlett-Packard d.o.o. preko svoje usposobljene HP partnerske mreže omogočilo odpravljanje napak, skladno z HP omejenimi garancijskimi pogoji za ponujeno opremo blagovne znamke Hewlett-Packard" predstavlja pogojno izjavo. Naročnik je v obrazcu "Izjava proizvajalca/principala o veljavni pisni pogodbi za ponujeno blagovno znamko in o jamčenju odprave napak v garancijski dobi" od ponudnikov zahteval nepogojno izjavo proizvajalca, da jamči za izvajanje garancijskih obveznosti, določenih v 45. členu Krovnega okvirnega sporazuma. Vlagatelj je k revizijskemu zahtevku kot dokazilo predložil dokument z nazivom HP-jeva omejena garancija po svetu in tehnična podpora, ki vsebuje HP-jevo omejeno garancijo za strojno opremo, iz katere izhaja, da je obdobje veljavnosti omenjene garancije za izdelek HP 3 leta, med tem ko je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano 5 let. Prav tako iz predloženega dokumenta Splošni pogoji omejene garancije izhaja, da HP ne daje nobenih drugih jamstev ali pogojev v pisni ali ustni obliki in se izrecno odpoveduje vsem jamstvom in pogojem, ki niso navedeni v tej izjavi. Po oceni Državne revizijske komisije predloženi dokument dokazuje, da proizvajalec HP ni podal izjave, s katero jamči, da bo poskrbel za izvajanje garancijskih obveznosti v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ampak iz nje izhaja zgolj, da bo omogočil odpravljanje napak pod svojimi pogoji, to je pod HP omejenimi garancijskimi pogoji, kar je v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Stališču izbranih ponudnikov, da vlagateljevo opozarjanje na HP omejene garancijske pogoje ni utemeljeno, ni mogoče slediti, saj se na te pogoje v izjavi, ki so jo predložili izbrani ponudniki, sklicuje prav proizvajalec sam. Prav tako pa naročniku in izbranim ponudnikom ni mogoče slediti v stališču, da naj bi se proizvajalec na navedene pogoje skliceval v kontekstu siceršnje vsebine predložene izjave oz. pogojev predmetnega javnega naročila (tj. v smislu, da bo kljub sklicevanju na HP omejene garancijske pogoje upošteval zahteve razpisne dokumentacije konkretnega postopka), saj podlage za takšno razlago (oz. jamčevanje) nikjer v sporni izjavi ni najti (nedvomno pa je ne more predstavljati zgolj dejstvo, ki ga sicer izpostavlja naročnik, da je proizvajalec v svoji izjavi navedel, da jo daje za potrebe konkretnega postopka oddaje javnega naročila). Državna revizijska komisija tako ponavlja svojo ugotovitev, da je proizvajalec Hewlett-Packard d.o.o. v izjavi nedvoumno navedel, da bo odpravljanje napak omogočil skladno s HP omejenimi garancijskimi pogoji, kar pa je, kot že obrazloženo, neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije postopka.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v konkretnem primeru uspel izkazati, da ponudbe izbranih ponudnikov SRC d.o.o., Birotehna d.o.o., Gambit trade d.o.o. in Lancom d.o.o. ne izpolnjuje tehničnih zahtev predmetnega postopka oddaje javnega naročila " omenjeni ponudniki v svojih ponudbah namreč niso predložili ustrezne Izjave proizvajalca ali principala, kakor je bil to zahtevano z 9.1.3 točko razpisne dokumentacije. Vlagatelj je posledično uspel izkazati tudi, da je naročnik v postopku ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker ponudb navedenih ponudnikov iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila v Sklopih 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 ni izločil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17. 5. 2013, ugodila tako, da je razveljavila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila", št. 4304-18/2012-105, z dne 25. 4. 2013, v sklopih 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.

Glede na to, da je vlagatelj z revizijskem zahtevkom želeno pravno varstvo že dosegel, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na nezakonitost izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, ni več presojala.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme bodisi novo odločitev o oddaji javnega naročila ali drugo odločitev, ki mu jo omogoča ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR, skupaj povečano za 20 % DDV, in takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009; v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR DDV, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, vse skupaj povečano za 20% DDV, in za takso za postopek pravnega varstva stroške v višini 10.000,00 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado odvetniku za postopek, saj v okvirih zakonsko predvidene nagrade za revizijske postopke (19. člen ZOdv-C) priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo vložil vlogo "Izjasnitev vlagatelja in pritožba", ki jo je Državna revizijska komisija prejela 13. 6. 2013. Z vlogo vlagatelj (med drugim) vlaga pritožbo zoper 3. točko izreka naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri je naročnik odločil, da mu mora vlagatelj povrniti zahtevane stroške postopka. Ker se je zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo začel revizijski postopek, je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 55. člena ZPVPJN, odločila, da bo o pritožbi zoper naročnikovo odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, odločila v predmetnem revizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

V kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to (glede na akcesorno naravo stroškov) vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku. Glede na navedeno vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, če jo, pa je ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo, kot izhaja iz vlagateljeve vloge, poimenovane "Izjasnitev vlagatelja in pritožba", vložene zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, kot nedopustno zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Naročnik je v priglasil stroške v višini 434,90 EUR, nastale v predrevizijskem postopku. Naročnik priglaša stroške dela dveh javnih uslužbencev, ki sta sodelovala pri pripravi sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka. ZPVPJN v četrtem odstavku 70. člena določa, da mora vlagatelj naročniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, v primeru če zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija že na tej podlagi (ob upoštevanju četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN) zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov in pri tem ni presojala morebitne upravičenosti naročnika do povrnitve priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 3. 7. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana,
- Birotehna d.o.o., Litijska cesta 259, Ljubljana,
- Gambit trade d.o.o., Savska cesta 3a, Ljubljana,
- Acord-92 d.o.o., Stegne 13, Ljubljana,
- Lancom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor,
- Gorenje d.d., Partizanska 12, Velenje,
- Marand d.o.o., Koprska ulica 100, Ljubljana,
- Unistar LC d.o.o., Litostrojska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv- tu.