018-226/2013 Javni zavod Triglavski narodni park

Številka: 018-226/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek Šinko v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Zamenjava obstoječih dotrajanih kotlov na fosilna goriva s kotli na lesno biomaso in dobava toplote za obdobje 15 let - za objekt ''Informacijski center TNP Trenta''" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil GGE, družba za izvajanje energetskih storitev, d.o.o., Brnčičeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, Bled (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 7. 2013

ODLOČILA

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa z dne 17. 6. 2013, pod št. 430-1/2013-24. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22. 2. 2013 sprejel sklep št. 430-1/2013-1 o začetku postopka javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26. 2. 2013, št. objave JN2136/2013.

Naročnik je dne 22. 3. 2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 430-1/2013. Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 2. 2013, naročnik pa je dne 25. 4. 2013 sprejel sklep, št. 430-1/2013-19, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil tako, da je razveljavil "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 22. 3. 2013.

Naročnik je nato dne 24. 5. 2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji naročila", št. 430-1/2013-21, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku EKO LES ENERGETIKA d.o.o., Pod klancem 2, Tolmin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), iz dokumenta pa tudi izhaja, da je vlagateljevo ponudbo opredelil kot neprimerno.

Vlagatelj je vlogo z dne 11. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev, ki ga je naročnik s sklepom z dne 17. 6. 2013, št. 430-1/2013-24 zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije vlagatelja z navedbo, da si vlagatelj ne more izboljšati položaja v tem postopku oddaje javnega naročila, saj niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje možnosti nastanka škode. Naročnik še navaja, da vlagatelj ne prereka dejstva, da je predložil nepravilno in nepopolno ponudbo, v zvezi s tem pa niti ne prilaga nobenih novih dokazil.

Vlagatelj je dne 21. 6. 2013 vložil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo v katerem zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje aktivne legitimacije in predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo tudi sprejme v obravnavo zatrjujoč, da možnost naročnikovega odločanja o zahtevku predstavlja ponovno tveganje neobjektivne obravnave s strani naročnika.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, skupaj s kratko opredelitvijo do navedb v pritožbi.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe ter odstopljene dokumentacije odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker naj vlagatelj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini. Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazan nastanek škode ali vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila vsaj verjetno izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je predložil pravočasno ponudbo, s čimer je izpolnjen prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik pa vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je zaradi ravnanja naročnika, ki jo vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala ali bi mu lahko nastala škoda.

Vlagatelj meni nasprotno, namreč da je z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe in odločitev naročnika o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, kar bi, kolikor bi se revizijski očitki izkazali za utemeljene, vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj bi v tem primeru naročnikova odločitev bila razveljavljena in bi vlagatelj z edino popolno ponudbo imel možnost pridobitve naročila.

Državna revizijska komisija po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka javnega naročanja kot neprimerno, saj naj njegova ponudba ne bi izpolnjevala v celoti zahtev naročnika. Vlagatelj je namreč ponudil kotel moči 101 kW, naročnik pa poudarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval kotel nazivne moči 150 kW.

Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka je razvidno, da v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika zatrjuje, da je naročnik dopustil sicer nedopustno spreminjanje oz. dopolnitev te ponudbe, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika neprimerna. V nadaljevanju zahtevka zatrjuje primernost svoje ponudbe in obsežno navaja razloge v podkrepitev svoje trditve " namreč, da nikjer iz razpisne dokumentacije neposredno ne izhaja zahtevana moč kotla, pač pa le skupna ocenjena priključna toplotna moč za stavbe in da kotel, kot ga je ponudil, ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz postopka javnega naročanja in spoznanje njegove ponudbe kot primerne, ter sprejem nove in pravilne odločitve o oddaji javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjeval in dokazoval popolnost svoje ponudbe.

V konkretnem primeru gre ugotoviti, da bi bila v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo izpodbijana odločitev o izbiri ponudnika razveljavljena, ponudba vlagatelja pa v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb opredeljena kot primerna in popolna, s čimer bi se odprla možnost dodelitve naročila vlagatelju. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da bi javno naročilo v takšnem primeru moralo biti oddano njemu, saj bi bila njegova ponudba še edina popolna. Zatrjevane kršitve bi zato utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje pritožbenim navedbam vlagatelja, da je vlagatelj z vloženim zahtevkom za revizijo izkazal možnost nastanka škode zaradi očitanih kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 17. 6. 2013, pod št. 430-1/2013-24. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu, da po ugoditvi pritožbi zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, saj je upoštevala, da ima naročnik pravico, da se o zahtevku za revizijo izreče tudi vsebinsko (prim. prvi odstavek 28. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 4. 7. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- GGE, družba za izvajanje energetskih storitev, d.o.o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana
- Javni zavod Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled
- EKO LES ENERGETIKA d.o.o., Pod klancem 2, 5220 Tolmin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.