018-180/2013 Občina Kidričevo

Številka: 018-180/2013-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Obnova dvorca Sternthal", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DEMA PLUS d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 6. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 18. 4. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za obnovo dvorca Sternthal (obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 6. 2. 2013, pod št. objave JN1327/2013) 8. 4. 2013 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova 6, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj nima obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 4. 2013 zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), z Obrtnim zakonom (Uradni list RS, št. 50/1994 s spremembami; v nadaljevanju: ObrZ), Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008; v nadaljevanju: Uredba SKD) in lastnimi določili iz razpisa. Vlagatelj navaja, da v obravnavani zadevi za izvedbo posla, ki je predmet razpisa, ni potrebno pridobiti obrtnega dovoljenja in ni potreben vpis v obrtni register, saj se predmet javnega naročila ne izvaja na obrten način in zanj ni potrebna posebna poklicna usposobljenost, ampak zadostuje registracija pri sodišču. Po mnenju vlagatelja je pomembno dejstvo tudi to, da je naročnik v razpisu zahteval veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti na podlagi posebnega zakona, potem pa vlagateljevo ponudbo izločil, ker tega dovoljenja ni priložil, pri tem pa očitno spregledal, da Obrtno " podjetniška zbornica Slovenije, ki izdaja obrtna dovoljenja, ni organ, temveč je nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da naročnik v fazi izbire lastna določila razpisa razlaga drugače, kot so zapisana v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še navaja, da je obrtno dovoljenje dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, vendar to velja le za tiste dejavnosti, za opravljanje katerih ObrZ zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja. Slednje se po prepričanju vlagatelja ne zahteva za opravljanje neobrtne dejavnosti, torej tiste dejavnosti, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Vlagatelj zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za dejavnost, ki jo vlagatelj opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim vlagatelja. Vlagatelj dodaja, da je bila do 7. 4. 2013 njegova glavna dejavnost 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov, vlagatelj pa je čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev, razen najemnin, dosegel s posredništvom in poslovanjem z nepremičninami in ne z gradnjo, ki je predmet razpisa, zato ne gre za glavno dejavnost. Vlagatelj poudarja, da predmeta javnega naročila ne bo izvajal na obrten način niti na obrti podoben način, zato mu ni potrebno dokazovati imetništva obrtnega dovoljenja za opravljanje neobrtne dejavnosti. Vlagatelj v zvezi z navedenim izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije št. 018-353/2012-4. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je nepravilno odločil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, saj je izbrani ponudnik v ponudbi priložil nepravilno izjavo NLB, d.d., ki se nanaša na izdajo bančne garancije za odpravo napak. Vlagatelj navaja, da ta izjava banke ne ustreza zahtevi iz razpisa, ker ne vsebuje določila, da mora biti veljavnost bančne garancije še 10 dni po preteku garancijske dobe. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 29. 4. 2013 izjasnil do navedb vlagatelja in pojasnil, da je v ponudbi predložena izjava banke za odpravo napak za garancijsko dobo izdajatelja NLB, d.d., popolnoma skladna z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je 14. 5. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v zvezi z navedbami o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Glede vlagateljevih navedb o obrtnem dovoljenju naročnik pojasnjuje, da gre pri predmetnem javnem naročilu za javno naročilo gradenj, in sicer za obnovo dvorca Sternthal, ki po Uredbi SKD sodi v podrazred 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Dalje naročnik pojasni, da Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008; v nadaljevanju: Uredba) v 3. členu določa obrtne dejavnosti in ustrezne poklicne usposobljenosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje in kamor sodi tudi dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Da je za navedeno dejavnost potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, po prepričanju naročnika kaže tudi dejstvo, da za to dejavnost pri predmetnem javnem naročilu veljajo značilnosti iz prvega odstavka 5. člena ObrZ, zato gre za obrtno dejavnost in je za njeno opravljanje potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Naročnik se ne strinja z vlagateljevimi očitki o tem, da v razpisni dokumentaciji ni konkretiziral nobene dejavnosti, ki naj jo ponudnik dokazuje z imetništvom obrtnega dovoljenja, in navaja, da je pripravil popis del, v katerem je v posameznih postavkah predstavil različna dela, ki bi jih moral ponudnik izvesti v okviru izvrševanja prevzetega dela. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe o tem, da je bila njegova glavna dejavnost nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov in o čistih prihodkih od prodaje v letih 2011 in 2012, saj vlagatelj za te trditve ni priložil nobenih dokazil niti ni navedel, koliko znašajo čisti prihodki od gradenj. Naročnik pojasni, da je z vpogledom v Poslovni register Slovenije (v nadaljevanju: PRS) ugotovil, da je glavna dejavnost vlagatelja 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Naročnik še navaja, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nosilec javnih pooblastil in zato v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005 s spremembami) tudi organ.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 21. 5. 2012 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in vztraja pri stališču, da je v drugem odstavku 5. člena ObrZ izrecno določena izjema, da se za obrtno dejavnost ne šteje tista dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta, ter da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo navajal, da obrtno dejavnost opravlja v izredno majhnem obsegu, za te trditve pa naročniku predložil tudi dokazila, ki jih je mogoče preveriti v javno dostopnih evidencah. Zato vlagatelj ponovno navaja, da skladno z določili ObrZ za presojo ni bistveno, za katere dejavnosti je subjekt registriran, ampak katero dejavnost opravlja in v kakšnem obsegu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 30. 5. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 8. 4. 2013 navedel napačno višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja (druga alineja prvega odstavka 79. člena ZJN-2), saj bi ta glede na vrednost ponudbe izbranega ponudnika morala znašati 10.000 eurov (tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) in ne 2.500 evrov, kot je to zapisal naročnik. Zato je Državna revizijska komisija vlagatelja z dopisom z dne 5. 6. 2013 pozvala k doplačilu takse v višini 7.500 eurov. Vlagatelj je takso pravočasno doplačal in Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o plačilu, izpolnjene pa so bile tudi ostale procesne predpostavke, potrebne za vsebinsko presojo zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija pristopila k njegovi vsebinski obravnavi.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve, da vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izloči iz postopka oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja glede imetništva veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj nima obrtnega dovoljenja in ni vpisan v obrtni register za dejavnost, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ne potrebuje, saj obrtno dejavnost opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta, in je zato podana izjema iz drugega odstavka 5. člena ObrZ, v skladu s katero se takšna dejavnost ne šteje za obrtno.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, nepravilna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot izhaja iz naročnikove obrazložitve Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno zato, ker ta ni izpolnjevala pogoja, povezanega s sposobnostjo za opravljanje poklicne sposobnosti, ki ga je, očitno izhajajoč iz drugega odstavka 43. člena ZJN-2, naročnik določil v 3. poglavju razpisne dokumentacije (Pogoji za priznanje poklicne sposobnosti ponudnika): "["] Veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev." Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranega pogoja je moral ponudnik predložiti izpolnjeno izjavo (OBR-3), da ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, če ga zakon zahteva. Naročnik je tudi v 2. členu Navodil za izdelavo ponudbe kot pogoj za kandidiranje na razpisu določil, da lahko kot ponudnik na razpisu kandidira vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja.

Pri predmetnem javnem naročilu gre, kot to pravilno izpostavlja že naročnik, za javno naročilo gradenj, ki je v skladu s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. "Gradnja" je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.

Predmet javnega naročila je v razpisni dokumentaciji, v 1. členu Navodil za izdelavo ponudbe, definiran kot "Obnova dvorca Sternthal". Iz popisa del, ki predstavlja del razpisne dokumentacije, so razvidna dela, ki jih mora ponudnik izvesti v okviru predmetnega javnega naročila, med drugim tudi obrtniška dela (npr. tesarska dela, krovsko kleparska dela, fasade, tlakarska dela, keramičarska dela, steklarska dela, slikopleskarska dela ipd.). Glede na opis predmeta javnega naročila gre torej slediti naročniku, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je predmetna gradnja povezana z izvajanjem dejavnosti na področju gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. To potrjuje tudi naročnikova objava obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, kjer je naročnik v točki II.1.6) določil CPV kodo, ki najbolj ustreza njegovemu naročilu in označil, da gre pri predmetnem javnem naročilu za gradbena dela oziroma gradbena dela na gradu. Dejavnost gradnje stavb po Uredbi SKD sodi v podrazred 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki zajema tudi prenavljanje in obnovo stavb, kar je predmet obravnavanega javnega naročila.

Vprašanje pa ostaja, ali je za opravljanje te dejavnosti, ki bi vlagatelju omogočila, da bi lahko izvedel predmetno gradnjo, vlagatelj potreboval obrtno dovoljenje in vpis v obrtni register v skladu z ObrZ (Državna revizijska komisija je upoštevala ObrZ, ki je veljal ob roku za oddajo ponudb, ki je v skladu z določbami ZJN-2 relevanten za presojo popolnosti ponudb, zato ni upoštevala novele ObrZ-E, ki je bila v Uradnem listu RS št. 30/2013 objavljena 12. 4. 2013).

ObrZ, ki ureja obrtne dejavnosti in pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti (1. člen ObrZ), v prvem odstavku 2. člena določa, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da Vlada Republike Slovenije z uredbo določi obrtne dejavnosti, z uredbo pa tudi določi, za opravljanje katerih obrtnih dejavnosti je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pri čemer upošteva kriterije, da gre za obrtne dejavnosti, ki so lahko nevarne za življenje, zdravje ali premoženje oseb oziroma za onesnaževanje okolja. Dalje so v prvem odstavku 5. člena ObrZ naštete značilnosti, zaradi katerih se dejavnost šteje za obrtno dejavnost, v drugem odstavku istega člena pa je določena izjema, v primeru katere se dejavnost, za katero sicer veljajo značilnosti iz prvega odstavka 5. člena ObrZ, ne šteje za obrtno dejavnost. Ta izjema, ki jo v zahtevku za revizijo izrecno izpostavi tudi vlagatelj, velja v primeru, ko se dejavnost iz prvega odstavka 5. člena ObrZ opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Iz 6. člena ObrZ izhaja, da se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Zakon torej za obrtno dejavnost, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, določa pridobitev obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register za pridobitev pravice opravljati to dejavnost. Kot je razvidno iz 1. člena Uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008; v nadaljevanju: Uredba, ki je bila sprejeta na podlagi drugega odstavka 2. člena ObrZ), ta (med drugim) določa obrtne dejavnosti in obrti podobne dejavnosti ter obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu ObrZ, lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti, pa so v tej uredbi določene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe SKD (2. člen Uredbe). Obrtne dejavnosti in ustrezne poklicne usposobljenosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, Uredba našteva v prvem odstavku 3. člena, med njimi pa je kot obrtna dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, vključena tudi dejavnost 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, s katero je povezana izvedba gradnje pri predmetnem javnem naročilu. Uredba torej za izvajanje te dejavnosti, v kolikor se ta v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v prvem odstavku 5. člena ObrZ, izvaja na obrtni način, zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja.

Naročnik je v konkretnem primeru odločil, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb potrebuje obrtno dovoljenje. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, ki navaja, da ObrZ v drugem odstavku 5. člena določa, da se za obrtno dejavnost ne šteje tista dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Vlagatelj zatrjuje, da dejavnost gradnje stavb, ki omogoča izvedbo predmetnega javnega naročila, opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim vlagatelja. V zvezi s tem predstavi zneske čistih prihodkov iz prodaje za leti 2011 in 2012, ki jih razčleni na čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev, razen najemnin, čiste prihodke od najemnin in čiste prihodke od prodaje blaga in materiala. Vlagatelj je prihodke od prodaje proizvodov in storitev, razen najemnin, dosegel s posredništvom in poslovanjem z nepremičninami, ne pa z gradnjo, ki je predmet tega razpisa. Vlagatelj še zatrjuje, da je bila njegova glavna dejavnost do 7. 4. 2013 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v poslovni register preko spletnega portala AJPES na dan 26. 6. 2013 ugotovila, da je vlagateljeva glavna dejavnost 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Poleg te dejavnosti pa je kot registrirana navedena še dejavnost 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov. Enako stanje izhaja tudi na dan 7. 4. 2013, ko naj bi po vlagateljevih navedbah njegova glavna dejavnost bila 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov, saj se sklep Okrožnega sodišča Ljubljana (opr. št. Srg 2013/15250), na podlagi katerega je bil 8. 4. 2013 opravljen vpis v sodni register, nanaša na spremembo oziroma dopolnitev podatkov glede poslovnega naslova vlagatelja, ne pa na spremembo v zvezi z registriranimi dejavnostmi. Vlagatelj pa zatrjuje, da je kljub temu, da je v poslovnem registru kot glavna dejavnost navedena dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, skladno z določbami ObrZ bistveno, katero dejavnost vlagatelj opravlja in v kakšnem obsegu. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da določba drugega odstavka 5. člena ObrZ omogoča izjemo, da se dejavnost ne šteje za obrtno, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta, vendar pa hkrati ugotavlja, da vlagatelj okoliščine, da gre pri dejavnosti 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za dejavnost, ki jo vlagatelj (kljub temu, da je v poslovnem registru navedena kot glavna dejavnost) opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim vlagatelja, ni uspel dokazati. Pri tem je v celoti sledila navedbam naročnika, ki ugotavlja, da vlagatelj za svoje navedbe, da je letne prihodke od prodaje v letih 2011 in 2012 (med drugim) dosegel tudi s čistimi prihodki od prodaje proizvodov in storitev (te pa naj bi dosegel s posredništvom in poslovanjem z nepremičninami, ne pa z gradnjami), ne predloži nobenih dokazov, ki bi potrjevali zneske, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo. Edini podatek, ki ga je preko spletnega portala AJPES mogoče preveriti v javno dostopni objavi letnih poročil za leti 2011 in 2012, je (skupni) znesek čistih prihodkov od prodaje. Navedeni podatek pa ne omogoča ugotovitve, s katero od dejavnosti vlagatelja so bili ti prihodki pridobljeni. Drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da vlagatelj dejavnost 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb opravlja le v majhnem obsegu, in je zato podana izjema po drugem odstavku 5. člena ObrZ, vlagatelj ne navaja, zato je Državna revizijska komisija njegove navedbe v tem delu, na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in naslednji členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.: v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), zavrnila kot neutemeljene.

Ob takem stanju stvari, ko glavna dejavnost vlagatelja iz vpisa v poslovni register ustreza obrtni dejavnosti iz Uredbe, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, vlagatelj pa ni uspel dokazati, da ta dejavnost ne izpolnjuje značilnosti iz prvega odstavka 5. člena ObrZ, oziroma da je podana izjema po drugem odstavku 5. člena ObrZ, zaradi katere se ta dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost in zato za njeno izvajanje ni potrebno obrtno dovoljenje, je mogoče zaključiti, da vlagatelj ni uspel izpodbiti naročnikove odločitve, da bi moral vlagatelj za izpolnjevanje razpisnega pogoja glede priznanja poklicne sposobnosti izkazati imetništvo obrtnega dovoljenja za izvajanje dejavnosti 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.

Obrtno dovoljenje izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (prvi odstavek 14. člena ObrZ), ki je v skladu s 34. členom ObrZ nosilec javnih pooblastil za izdajanje obrtnih dovoljenj. Zato jo je, ob upoštevanju splošne določbe razpisne dokumentacije, da mora imeti ponudnik dovoljenje "pristojnega organa" brez dodatne razlage, koga šteti za "pristojni organ", mogoče šteti za pristojni organ, čeprav vlagatelj meni drugače. Njegovo sklicevanje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-353/2013-4 v zvezi s tem je neuspešno, saj so okoliščine v predmetnem postopku različne od tistih, ugotovljenih v referenčni zadevi. Tam je dvom v razlago pojma "organ" naročnik povzročil sam preko opomb v razpisni dokumentaciji, saj ga je omejil le na državne organe in organe lokalnih skupnosti, medtem ko v obravnavani zadevi takšne omejitve pojma "organ" ni najti in je zato treba šteti, da zajema vse, ki so pristojni za izdajo potrebnih dovoljenj za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Ker med strankama ni sporno, da vlagatelju obrtno dovoljenje za izvajanje obrtne dejavnosti 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za katero je v skladu z ObrZ in Uredbo potrebno obrtno dovoljenje, ni bilo izdano in vlagatelj ni vpisan v obrtni register, kar je potrdila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, izvajanje te dejavnosti pa je potrebno za izvedbo predmetne gradnje, Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogoja glede poklicne sposobnosti izločil kot nepopolno, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je bilo potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi popolnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi predložene neustrezne izjave banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak. Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb v tem delu ni presojala, saj vlagatelju zanje ni mogoče priznati aktivne legitimacije (14. člen ZPVPJN). V primeru, kot je ta v obravnavani zadevi, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, presoja ostalih navedb v revizijskem zahtevku namreč v ničemer ne bi vplivala na izboljšanje vlagateljevega položaja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagateljev položaj bi (tudi, če bi se vse ostale revizijske navedbe vlagatelja izkazale za utemeljene) ostal nespremenjen, saj bi njegova ponudba še vedno ostala nepravilna in zato nepopolna, odločitev naročnika o njeni izločitvi iz postopka oddaje javnega naročila pa še vedno zakonita. Tako vlagatelj dejansko ne bi imel nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu z ostalimi domnevnimi kršitvami naročnika ni in ne bi mogla nastati škoda, kar je eden od elementov aktivne legitimacije (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 28. 6. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
" Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo
" GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova 6, Ptuj
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu