018-164/2013 Občina Žužemberk

Številka: 018-164/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "OSKRBA S PITNO VODO SUHE KRAJINE" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CIMMEX, d. o. o., Vojkova cesta 8, Solkan, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA ŽUŽEMBERK, Grajski trg 33, Žužemberk, ki postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvaja v svojem imenu ter v imenu (in za račun) naročnikov OBČINA KOČEVJE, Ljubljanska cesta 26, Kočevje, OBČINA MIRNA PEČ, Trg 2, Mirna Peč, OBČINA DOLENJSKE TOPLICE, Sokolski trg 4, Dolenjske Toplice, in OBČINA DOBREPOLJE, Videm 35, Videm " Dobrepolje (v nadaljevanju vsi skupaj: naročnik oziroma naročniki), dne 24. 6. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. 4. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročniki so dne 7. 3. 2013 sprejeli sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za projekt "OSKRBA S PITNO VODO SUHE KRAJINE". Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je bilo dne 8. 3. 2013 (pod številko objave JN2688/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 12. 3. 2013 pa (pod številko dokumenta 081385) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 050 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 15. 4. 2013 prejel vlagateljev "REVIZIJSKI ZAHTEVEK", z dne 11. 4. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper vsebino razpisne dokumentacije, v zahtevku za revizijo pa naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi vse "sporne določbe razpisne dokumentacije", kot izhajajo iz utemeljitve zahtevka za revizijo, ter določi nov primeren rok za oddajo prijav. Vlagatelj obenem predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške postopka pravnega varstva.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij "cevi iz NL z zunanjo aktivno galvansko zaščito", ki mora biti skladna s standardom SIST EN 545:2010, poleg zahtev, določenih z omenjenim standardom, podal še dodatno/nadstandardno zahtevo, po kateri mora imeti navedena zaščita razmerje cinka (Zn) 85 % in aluminija (Al) 15 %. Vlagatelj ugotavlja, da omenjeno sporno razmerje, ki ga zahteva naročnik, nedopustno omejuje konkurenco in je posledično v nasprotju z določbami ZJN-2, saj ustvarja okoliščine, ki dajejo možnost konkuriranja zgolj "enega artikla cevi", to je cevi proizvajalca Saint-Gobain PAM,
" je zahteva, ki dovoljuje zgolj eno dolžino cevi, to je dolžino 6 metrov, v nasprotju s standardom EN 545:2010, hkrati pa nima nobene tehnično opravičljive podlage. Po prepričanju vlagatelja se s tovrstno zahtevo zgolj dodatno utrjuje položaj proizvajalca Saint-Gobain PAM in evidentno onemogoča preostale prijavitelje, v posledici pa je zahteva nesorazmerna in namenjena izključno nezakonitemu omejevanju konkurence med prijavitelji,
" se je naročnik z navedbo "STD" oziroma "STD Vi" v nasprotju z zakonsko normo glede oblikovanja tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2) skliceval na blagovni znamki (in tip opreme) proizvajalca Saint-Gobain PAM,
" naročnik ni navedel nobenega objektivnega razloga za podajo "specifične/nadstandardne zahteve", po kateri morajo biti vsi prirobnični fazonski kosi z vrtljivimi prirobnicami. Ta zahteva namreč, kot ugotavlja vlagatelj, v nobenem elementu ne prispeva k funkcionalnosti, pač pa v popolnosti onemogoča konkurenco,
" naročnik v okviru tehničnih specifikacij zahteva, da mora prijavitelj zagotoviti certifikat za postopke tlačnega preizkusa obojičnih spojev za cevi skupaj s fazonskimi kosi, ker tovrstnega certifikata (razen ločeno za cevi in za fazonske kose) ni mogoče zagotoviti (predložiti), pa omenjena zahteva onemogoča oddajo popolne prijave,
" je naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvajal netransparentno glede roka za prejem prijav in informacij, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom na Portal javnih naročil.

Naročnik je dne 15. 4. 2013 sprejel Sklep o zadržanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila, številka 430-19/2013-24.

Dne 16. 4. 2013 je naročnik sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-19/2013-25, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, obenem pa je odločil, da vlagatelju ne prizna priglašenih stroškov. Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 23. 4. 2013 (v nadaljevanju: pritožba). Državna revizijska komisija je dne 9. 5. 2013 sprejela sklep številka 018-150/2013-2, s katerim je vlagateljevi pritožbi ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa je naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Odločitev glede stroškov postopka s pritožbo je Državna revizijska komisija v omenjenem sklepu pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 16. 5. 2013 sprejel sklep številka 430-19/2013-33, s katerim je sklenil, da se vloženi zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, vlagatelju pa se ne prizna priglašenih stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da se je za zahtevo po povečani zaščiti cevi, po kateri mora biti razmerje cinka (Zn) 85 % in aluminija (Al) 15 %, odločil na podlagi strokovnih smernic, saj je zemlja oziroma sestava zemlje na področju Suhe krajine, v katero se bodo polagale cevi, zelo agresivna in korozivna. Naročnik ob tem dodaja, da je ob lastni raziskavi trga ugotovil, da na trgu obstajata vsaj dva, verjetno pa tudi več proizvajalcev cevi z zahtevano zaščito,
" v navezavi na drugo zatrjevano kršitev navaja, da krajša dolžina cevi pomeni večje število spojev, "[r]avno število spojev" pa "je najpomembnejši razlog, zaradi katerega je" ["] "postavil zahtevo po ceveh dolžine 6m", saj so "prav spoji šibki del vsakega cevovoda in vsak dodaten spoj predstavlja dodatno nevarnost za puščanje oziroma odpoved spoja in s tem napako na cevovodu". Naročnik ob tem dodaja, da poleg proizvajalca Saint-Gobain PAM cevi dolžine 6 metrov ponujata tudi proizvajalca Duktus in Jindal Saw Italija, S. p. A.,
" v navezavi na tretjo zatrjevano kršitev navaja, da je v razpisni dokumentaciji na več mestih res uporabil navajanje blagovnih znamk, vendar je to vsakič storil zgolj z namenom podrobnejše opredelitve lastnosti opreme/materialov, pri tem pa je pri vsaki tovrstni navedbi zraven dopisal še "ali enakovredno". Naročnik pri tem dodaja, da vlagatelj (v zahtevku za revizijo) ne zatrjuje, da opreme z enakovrednimi lastnostmi kot "STD" in "STD Vi" ne more dobaviti oziroma vgraditi,
" v navezavi na četrto zatrjevano kršitev zatrjuje, da so s tehničnega vidika prednosti prirobničnih fazonskih kosov z vrtljivimi prirobnicami bistvene, saj omogočajo lažjo in hitrejšo vgradnjo, predvsem zaradi možnosti prilagoditve različnim smerem vgradnje glede na teren in projekt in možnost hitre prilagoditve tlačnim razredom z enostavno menjavo prirobnice (PN 10 do PN 40). Naročnik pri tem dodaja, da vlagatelj nikjer ne zatrjuje, da takih kosov ne more ponuditi,
" v navezavi na peto zatrjevano kršitev ugotavlja, da "nikjer v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve na katero se sklicuje vlagatelj, zato tudi kršitev ni mogla nastati", ter zaključuje, da je vlagatelj "verjetno zahtevek pavšalno povzel iz kakega drugega njegovega revizijskega zahtevka",
" v navezavi na šesto zatrjevano kršitev zatrjuje, da je postopek oddaje zadevnega javnega naročila glede roka za prejem prijav in informacij, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom na Portal javnih naročil, izvajal transparentno.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-19/2013-34, z dne 17. 5. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 24. 5. 2013 prejela vlagateljevo vlogo z dne 23. 5. 2013, poimenovano "PRIPRAVLJALNA VLOGA IN PREDLOG ZA PRIČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri zatrjevanih kršitvah, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, poleg tega pa se v navezavi na nekatere zatrjevane kršitve opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V posledici slednje omenjenih opredelitev vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi vse sporne določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila "ter predmetne pripravljalne vloge, ter določi nov primeren rok za oddajo prijav". Vlagatelj obenem predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je dne 7. 6. 2013 prejela naročnikovo pripravljalno vlogo številka 430-19/2013-36, z dne 6. 6. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 6. 6. 2013). V omenjeni vlogi se naročnik dodatno opredeljuje do prve oziroma druge kršitve, ki jo vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 14. 6. 2013 prejela tudi naročnikovo pripravljalno vlogo številka 430-19/2013-37, z dne 13. 6. 2013, v kateri se naročnik dodatno opredeljuje do prve oziroma druge kršitve, ki jo vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II./1.) najprej zatrjuje, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij "cevi iz NL z zunanjo aktivno galvansko zaščito", ki mora biti skladna s standardom SIST EN 545:2010, poleg zahtev, določenih z omenjenim standardom, podal še dodatno/nadstandardno zahtevo, po kateri mora imeti navedena zaščita razmerje cinka (Zn) 85 % in aluminija (Al) 15 %. Vlagatelj ugotavlja, da omenjeno sporno razmerje cinka in aluminija, ki ga zahteva naročnik, nedopustno omejuje konkurenco in je posledično v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj ustvarja okoliščine, ki dajejo možnost konkuriranja zgolj "enega artikla cevi", to je cevi proizvajalca Saint-Gobain PAM.

ZJN-2 določa postopek oddaje javnega naročila (primerjati prvi odstavek 1. člena ZJN-2) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago sme nabaviti. ZJN-2 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti mora imeti neko blago, ki ga naročnik nabavlja. Glede na ZJN-2 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-2 pa določa le pravila, ki jih naročnik mora upoštevati, ko nabavlja blago.

Izhodišča za določanje tehničnih specifikacij so določena v 37. členu ZJN-2, naročnik pa mora upoštevati tudi načela, na katerih temelji javno naročanje (5. člen ZJN-2). Iz drugega odstavka 37. člena ZJN-2 izhaja, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Ob upoštevanju navedenega, pa tudi ob upoštevanju načel, na katerih temelji javno naročanje, je razumeti, da je pri določanju tehničnih specifikacij naročnik načeloma samostojen, pri čemer ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim neupravičeno onemogočale udeležbo v postopku oddaje javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, iz navedenih določb izhaja, da mora naročnik tehnične specifikacije določiti na način, da nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki in zagotavlja njihovo enakopravno obravnavo (7. oziroma 9. člen ZJN-2). Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno. Pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zagotavljanje enakopravnega dostopa ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na upoštevnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Zgolj dejstvo, da eden od ponudnikov določene zahteve ali njihove kombinacije ne izpolnjuje oziroma jo izpolnjuje le določen krog ponudnikov, še ne daje zadostne podlage za zaključek, da je naročnikova zahteva neupravičeno diskriminatorna. Namreč, če naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog ponudnikov ali posamezen ponudnik, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu kršitve še ni mogoče očitati. Zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, zato še ne pomeni, da je takšna zahteva sama po sebi diskriminatorna.

Kot izhaja iz točke 11.1.2. ("Duktilne železne cevi") podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila, je naročnik v njej med drugim določil:
"Duktilne železne cevi in oprema mora biti v skladu s standardom SIST EN 545:2010: dolžine 6 m, kalibrirane po celotni dolžini; na zunanji strani zaščitena z aktivno galvansko zaščito, ki omogoča vgradnjo cevi tudi v agresivno zemljo (z zlitino Zn + Al minimalne debeline 400 g/m2 v razmerju 85 % Zn + 15 % Al) in premazane z modrim epoksijem, na notranji strani pa s cementno oblogo". Vsebinsko enaka zahteva naročnika izhaja tudi iz točke 1.1.1. ("Cevovodi in fazonski kosi") podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

V navezavi na navedeno je naročnik na Portalu javnih naročil odgovoril tudi na nekaj vprašanj ("POJASNILO ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", oznaka vprašanj "V4:"), pri čemer je na vprašanje, ki se je navezovalo na predstavljeno tehnično zahtevo, odgovoril: "Naročnik je pri preverjanju trga ugotovil, da predpisani zahtevi ustreza več proizvajalcev, zato od navedene zahteve ne odstopa".

Državna revizijska komisija na podlagi (citiranih) določb tehničnih specifikacij ugotavlja, da naročnik cevi, ki jih nabavlja, potrebuje za njihovo vgradnjo v agresivno zemljo. Navedeno dejstvo naročnik dodatno potrjuje v odločitvi o zahtevku za revizijo, v kateri (prvi odstavek na strani 3) zatrjuje, da "je zemlja oziroma sestava zemlje na področju Suhe krajine, v katero se bodo polagale cevi, zelo agresivna". Slednje citiranemu dejstvu vlagatelj ne nasprotuje.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da naročnik cevi, zaščitene z zunanjo aktivno galvansko zaščito z zlitino "v razmerju 85 % Zn + 15 % Al", ki jih nabavlja, objektivno opravičuje tudi z dejstvom, da je zemlja na področju Suhe krajine, v katero se bodo cevi polagale (njena sestava je zelo agresivna), tudi korozivna. Vlagatelj v navezavi na navedeno sicer (zgolj pavšalno) zatrjuje, da je zaščita, ki jo zahteva naročnik, "nesporno dosežena ob kakršnem koli razmerju med navedenimi kovinami in ne zgolj ob s strani naročnika zahtevanem (diskriminatornem) razmerju" (predzadnji odstavek na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), vendar pa svojih (pavšalnih) zatrjevanj z ničemer ne dokaže.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je pritrditi naročniku v zatrjevanju, da ima cevi z zahtevano zaščito v svojem prodajnem programu več gospodarskih subjektov. Eden od omenjenih gospodarskih subjektov je tudi "BUDERUS (pravilno: skupina DUKTUS)", katerega v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj sam. Iz dokumenta omenjenega gospodarskega subjekta, ki ga naročnik prilaga odločitvi o zahtevku za revizijo (dokument "Duktile iron pipe systems for Drinking water"), tako jasno izhaja, da je pod zaključno plastjo (cevi zaščitna) prevleka iz cinka in aluminija (85 % cinka in 15 % aluminija) minimalne debeline 400 g/m" (oziroma v angleškem izvirniku: "Below the finishing layer there is a zinc-aluminium coating (85% zinc and 15% aluminium) with a mass of at least 400 g/m"").

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea b) na strani 4) gospodarski subjekt Buderus tudi sam šteje za proizvajalca cevi (vlagatelj navaja, da "razpolaga z izjavo proizvajalca BUDERUS"). Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da uporabljena tehnologija "BUDERUS (pravilno: skupina DUKTUS)" ["] "ne omogoča izvedbe zunanje zaščite cevi, ki bi bila v razmerju zlitine Zn85% + Al15% homogena po celotni površini nanosa na cevi", vendar pa omenjenega zatrjevanja ne dokaže. Vlagatelj tako v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da "razpolaga z izjavo proizvajalca BUDERUS", omenjene izjave pa zahtevku za revizijo ni priložil, na kar ga v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) upravičeno opozarja tudi naročnik. Omenjene izjave vlagatelj ni priložil niti opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila podatku iz dokumenta "Duktile iron pipe systems for Drinking water", iz katerega jasno izhaja, da je pod zaključno plastjo (cevi zaščitna) prevleka iz cinka in aluminija (85 % cinka in 15 % aluminija) minimalne debeline 400 g/m".

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v sklepu številka 018-170/2013-4, z dne 10. 6. 2013, s katerim je prav tako odločila o zahtevku za revizijo (tokratnega) vlagatelja, ugotovila, da iz takratnega poziva takratnega naročnika vlagatelju "izhaja, da je bil vlagatelj pozvan k predložitvi "potrjenega pisnega dokaza v slovenskem jeziku (lahko original s prevodom in izstavljen od neodvisne akreditirane institucije - priložiti potrdilo akreditacije), iz katerega bo nedvoumno razvidna zahteva iz razpisne dokumentacije, da imajo cevi iz nodularne litine, ki jih ponuja, na zunanji strani izvedeno aktivno galavansko zaščito z zlitino Zn + Al debeline 400 g/m2 v razmerju 85 % Zn in 15 % Al"", vlagatelj pa se je "odzval s Poročilom o preizkusu (Test report) instituta Bsi, z dne 14.02.2006, in njegovim prevodom v slovenščino, iz katerega je med drugim tudi razvidno, da ponujene cevi iz nodularne železove litine proizvajalca Electrosteel Castings Ltd ustrezajo zahtevanemu razmerju med navedenima kemijskima elementoma (iz točke 4.4.1 navedenega dokumenta je razvidno: "In house tests were witnessed and calculations were provided to demonstrate that the ratio of zinc to aluminium was 85:15" oziroma iz predloženega prevoda: "Prisostvovali smo tovarniškim preizkusom in izračunom, ki so dokazali razmerje cinka proti aluminiju v vrednosti 85:15")". Tudi iz kataloga, ki ga je naročnik priložil vlogi z dne 6. 6. 2013 (iz pisarniške odredbe omenjene vloge izhaja "Vročiti z dokazilom o vročitvi:" "vlagatelj"), je v navezavi na duktilne železne cevi, ki jih na trgu ponuja gospodarski subjekt Electrosteel Castings Limited, jasno razviden podatek "Zinc - aluminium (85Zn-15Al) pseudo alloy coating having a minimum mass of 400gm/m" with finishing layer of epoxy coating".

Glede na navedeno vlagatelj tudi ni dokazal, da je edini namen zahteve naročnika po razmerju 85 % cinka (Zn) in 15 % aluminija (Al) omejevanje konkurence (predzadnji odstavek na strani 4 in prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-170/2013-4 je tudi sicer razbrati, da je prav vlagatelj (v sicer drugem postopku oddaje javnega naročila drugega naročnika) takratnemu naročniku ponudil "cevi iz nodularne železove litine proizvajalca Electrosteel Castings Ltd", ki "ustrezajo zahtevanemu razmerju med navedenima kemijskima elementoma", pri čemer v tem postopku pravnega varstva ne zatrjuje, da omenjenih cevi omenjenega proizvajalca ne bi mogel ali ne bo mogel ponuditi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih zahtev (v točki 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v točki 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila) za duktilne železne cevi, na zunanji strani zaščitene z aktivno galvansko zaščito in z zlitino "v razmerju 85 % Zn + 15 % Al", kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo 37. člena ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Omenjenega zaključka Državne revizijske komisije, iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da je "navedena zlitina predmet patentne zaščite". Naročnik cevi, zaščitene z zunanjo aktivno galvansko zaščito z zlitino "v razmerju 85 % Zn + 15 % Al", potrebuje, ker je zemlja oziroma sestava zemlje na področju Suhe krajine, v katero se bodo polagale cevi, zelo agresivna in korozivna, tovrstna zaščita (v primerjavi z osnovno) zagotavlja povečano zaščito, poleg tega pa je na trgu več gospodarskih subjektov, ki cevi, zaščitene z zunanjo aktivno galvansko zaščito z zlitino "v razmerju 85 % Zn + 15 % Al", ponujajo. Poleg tega je iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-170/2013-4 razbrati, da je tudi vlagatelj (v sicer drugem postopku oddaje javnega naročila drugega naročnika) takratnemu naročniku ponudil "cevi iz nodularne železove litine proizvajalca Electrosteel Castings Ltd", ki "ustrezajo zahtevanemu razmerju med navedenima kemijskima elementoma", pri čemer v tem postopku pravnega varstva ne zatrjuje, da omenjenih cevi omenjenega proizvajalca ne bi mogel ali ne bo mogel ponuditi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II./2.) kot naslednje zatrjuje, da je zahteva naročnika, ki dovoljuje zgolj eno dolžino cevi, to je dolžino 6 metrov, v nasprotju s standardom EN 545:2010, hkrati pa nima nobene tehnično opravičljive podlage. Po prepričanju vlagatelja se s tovrstno zahtevo zgolj dodatno utrjuje položaj proizvajalca Saint-Gobain PAM in evidentno onemogoča preostale prijavitelje, v posledici pa je zahteva nesorazmerna in namenjena izključno nezakonitemu omejevanju konkurence med prijavitelji.

Kot izhaja iz pravno relevantnega dela točke 11.1.2. ("Duktilne železne cevi") podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila, je naročnik v njej med drugim določil: "Duktilne železne cevi in oprema mora biti v skladu s standardom SIST EN 545:2010: dolžine 6 m, kalibrirane po celotni dolžini". Vsebinsko enaka zahteva naročnika izhaja tudi iz točke 1.1.1. ("Cevovodi in fazonski kosi") podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

V navezavi na navedeno je naročnik na Portalu javnih naročil odgovoril tudi na nekaj vprašanj ("POJASNILO ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", oznaka vprašanj "V4:"), pri čemer je na vprašanje, ki se je navezovalo na predstavljeno tehnično zahtevo, odgovoril: "Naročnik od navedene zahteve ne odstopa".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke II./2. na strani 6) že sam "izpostavlja, da standard EN 545:2010 določa cevi v sprejemljivih dolžinah 5m in 5,5m ter 6m". Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo razumeti na način, da v njih zaključuje, da je naročnik v tehničnih specifikacijah za duktilne železne cevi zahteval eno od treh sprejemljivih dolžin cevi, kot izhajajo iz standarda EN 545:2010.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo po eni strani ugotavlja, da dolžine cevi pet metrov oziroma pet in pol metra zaradi "večjega števila spojev omogočajo večje kotne zamike" (drugi odstavek točke II./2. na strani 6), po drugi strani pa ugotavlja, da "se ključno načelo strojniških elementov glasi, da če je le mogoče, morajo naprave težiti k čim manjšemu številu sestavnih delov, s čimer se izognejo večji verjetnosti odpovedi" (prvi odstavek točke II./4. na strani 7). Ker krajša dolžina cevi že po naravi stvari (ob idealni predpostavki ravne trase vodovoda) pomeni večje število spojev kot daljša dolžina cevi, ključno načelo strojniških elementov pa se (kot zatrjuje tudi vlagatelj) glasi, da morajo naprave, če je to le mogoče, težiti k čim manjšemu številu sestavnih delov, s čimer se izognejo večji verjetnosti odpovedi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova argumentacija (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), da je "[r]avno število spojev" ["] "najpomembnejši razlog, zaradi katerega je naročnik postavil zahtevo po ceveh dolžine 6m", saj so "prav spoji šibki del vsakega cevovoda in vsak dodaten spoj predstavlja dodatno nevarnost za puščanje oziroma odpoved spoja in s tem napako na cevovodu", prepričljiva. To v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke II. na strani 4) deloma priznava tudi vlagatelj, saj "poudarja, da navedba naročnika glede manjšega števila spojev pri daljših ceveh v polnosti ne držijo". Iz citiranega zatrjevanja vlagatelja po razlogovanju a contrario izhaja, da naročnikova zatrjevanja "glede manjšega števila spojev pri daljših ceveh" držijo, a ne "v polnosti". Najpomembnejšega razloga, zaradi katerega se je naročnik odločil za duktilne železne cevi dolžine 6 metrov, kalibrirane po celotni dolžini, po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru ne more pretehtati lažja manipulacija s cevmi oziroma potrebna prekinitev galvanskih tokov, ki ju v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke II./2. na strani 6) izpostavlja vlagatelj.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da cevi krajših dolžin (pet metrov oziroma pet in pol metra) omogočajo večje kotne zamike in hkrati nudijo prihranek na lokih, oziroma, da je potrebno pri daljših ceveh za doseganje želenih lokov vključiti večje število kolen, kar "de facto poveča število spojev" (prvi odstavek točke II. na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vsebinsko enako pa tudi drugi odstavek točke II./2. na strani 6 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ta zatrjevanja v izpostavljenem delu zelo pavšalna (splošna). Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni določno predstavil vseh relevantnih podatkov, dejstev oziroma izračunov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo zaključiti, da se bo v posledici dejstva, da naročnik zahteva duktilne železne cevi dolžine 6 metrov, kalibrirane po celotni dolžini (ne pa na primer duktilnih železnih cevi dolžine pet metrov ali pet in pol metra), na trasi vodovoda, ki je predmet oddaje zadevnega javnega naročila, za doseganje želenih lokov (zaradi vključitve večjega števila kolen) dejansko povečalo število spojev. Čeprav dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj za predstavljena zatrjevanja tudi ni predložil ustreznih dokazov.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s predstavljenimi zatrjevanji ni uspel prepričljivo in predvsem dokazano izpodbiti najpomembnejšega razloga, zaradi katerega se je naročnik odločil za duktilne železne cevi dolžine 6 metrov, kalibrirane po celotni dolžini, to je manjšega števila predvidenih spojev vodovoda.

Ob vsem doslej zapisanem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik uspel prepričljivo dokazati tudi svoja zatrjevanja (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da "cevi take dolžine ponuja tudi proizvajalec DUKTUS". Iz dokumenta "Duktile iron pipe systems for Drinking water" tako jasno izhaja, da je premaz iz cinka in aluminija z zaključnim slojem na voljo za cevi dolžine 6 metrov nominalne velikosti od DN 80 do DN 1000 (oziroma v angleškem izvirniku: "A zinc-aluminium coating with a finishing layer is available for 6 m laying length pipes of nominal sizes from DN 80 to DN 1000 and for all push-in joints"). Vlagatelj dejstva, da "cevi take dolžine", torej dolžine 6 metrov, "ponuja tudi proizvajalec DUKTUS", razen s splošnim stavkom, da vztraja pri svojih navedbah iz revizijskega zahtevka, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne prereka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih zahtev (v točki 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v točki 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila) za duktilne železne cevi dolžine šest metrov kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo 37. člena ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II./3.) kot naslednje zatrjuje, da se je naročnik z navedbo "STD" oziroma "STD Vi" v nasprotju z zakonsko normo glede oblikovanja tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2) skliceval na blagovni znamki (in tip opreme) proizvajalca Saint-Gobain PAM.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku točke 11.1.2. ("Duktilne železne cevi") podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila med drugim določil: "Cevi iz nodularne litine morajo biti izdelane z varovanim sidranim ali navadnim spojem v skladu s standardom SIST EN 545:2010 (na STD, TYTON, STD VI, TYTON-SIT PLUS, UNI VI, UNI Ve spoj ali enakovredno)". Vsebinsko enaka zahteva naročnika izhaja tudi iz tretjega odstavka točke 1.1.1. ("Cevovodi in fazonski kosi") podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Naročnik je na Portalu javnih naročil odgovoril tudi na nekaj vprašanj ("POJASNILO ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", oznaka vprašanj "V4:"), pri čemer je na vprašanje, ki se je navezovalo na predstavljeno tehnično zahtevo, odgovoril: "Naročnik je tehnične specifikacije oblikoval v skladu s 37. členom ZJN-2".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil nobenega dokaza za zatrjevanje, da (proizvoda) "STD" oziroma "STD Vi" predstavljata blagovno znamko Saint-Gobain PAM. Omenjeno dejstvo je Državna revizijska komisija (na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPVPJN) lahko ugotovila šele z vpogledom na svetovni splet (na primer spletna stran http://www.cmc-ekocon.si/si/ponudba/270/product_details.html oziroma spletna stran http://www.pamline.com/pages/site/index.asp).

Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da
" se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni (deveti odstavek 37. člena ZJN-2),
" je to sklicevanje dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2, pri čemer se pri takem sklicevanju navede besedo "ali enakovredni" (deveti odstavek 37. člena ZJN-2),
vendar pa vlagatelj v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo (proizvoda) "STD" oziroma "STD Vi" ni predstavil do te mere, da bi bilo mogoče jasno ugotoviti, ali je "STD" (v smislu predmeta naročila) res mogoče opisati kot "elastični spoj z navedbo PFA", oziroma, ali je "STD Vi" (v smislu predmeta naročila) res mogoče opisati kot "protiizvlečni spoj z jeklenimi vložki v tesnilu+ PFA itd.". Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ki bi njegova zatrjevanja v tej smeri dokazoval.

Ker torej vlagatelj v konkretnem primeru ni predlagal izvedbe dokaza, ki bi dokazoval njegova zatrjevanja, da je "STD" (v smislu predmeta naročila) mogoče opisati kot "elastični spoj z navedbo PFA", oziroma, da je "STD Vi" (v smislu predmeta naročila) mogoče opisati kot "protiizvlečni spoj z jeklenimi vložki v tesnilu+ PFA itd.", vlagatelj v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik kršil določbo devetega odstavka 37. člena ZJN-2 (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje) s tem, ko je v drugem odstavku točke 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v tretjem odstavku točke 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila del predmeta zadevnega naročila opisal z "STD" oziroma z "STD Vi". Naročnik je namreč v izpostavljenih dveh točkah pri omenjenem sklicevanju navedel besedno zvezo "ali enakovredno", poleg tega pa je naročnik (kot zatrjuje v zadnjem odstavku na strani 5 in v prvem odstavku na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo) navajanje blagovnih znamk uporabil "zgolj z namenom podrobnejše opredelitve lastnosti opreme/materialov". V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka III. na strani 5) vlagatelj sicer tudi sam "priznava, da naročnik na nekaterih mestih sicer navaja dikcijo "ali enakovredno"".

Tudi v primeru, če bi vlagatelj v zahtevku za revizijo dejansko dokazal (pa tega, kot ugotovljeno, ni storil), da je "STD" (v smislu predmeta naročila) res mogoče opisati kot "elastični spoj z navedbo PFA", oziroma, da je "STD Vi" (v smislu predmeta naročila) res mogoče opisati kot "protiizvlečni spoj z jeklenimi vložki v tesnilu+ PFA itd.", bi bilo potrebno zaključiti, da vlagatelj v omenjenem primeru ni izkazal, kako bi zatrjevana kršitev naročnika vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek točke II./3.) sicer zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem v predstavljeni vsebini točke 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v predstavljeni vsebini točke 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila "nedovoljeno posegel v pravni položaj vlagatelja s tem, da ga je postavil v podrejen/neenakopraven položaj v primerjavi s preferiranim prijaviteljem oz. proizvajalcem SAINT- GOBAIN PAM, na čigar blagovno znamko in tip opreme se naročnik v razpisni dokumentaciji sklicuje", vendar pa v zahtevku za revizijo ne dokazuje, da predmeta, ki ga je pod omenjenima točkama tehničnih zahtev nameraval ponuditi, ne bi mogel ponuditi niti ob upoštevanju določila "ali enakovredno", kot iz omenjenih točk izhaja. Naročnik je namreč v predstavljeni vsebini točke 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma točke 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila dopustil, da gospodarski subjekti (ponudniki) ponudijo spoje, ki so enakovredni spojem "STD", "STD Vi" oziroma drugim spojem, ki so v omenjenih dveh točkah navedeni. V tem smislu je pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 6) "ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da opreme z enakovrednimi lastnostmi kot STD in STD Vi ne more dobaviti oziroma vgraditi".

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati (med drugim) novih dejstev, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala novih dejstev, ki jih vlagatelj navaja v delu točke III. na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v njih pa ugotavlja, da "se naročnik na več mestih razpisne dokumentacije (na primer na straneh 157, 179 in drugih poglavja 3 Tehnične specifikacije) neupravičeno sklicuje na zaščito "TT" brez navedbe "ali enakovredno"". Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da omenjenih novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih zahtev (v točki 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v točki 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila), ki se nanašajo na spoje, z navedbo "STD" oziroma "STD Vi", (za) katerima je dodal besedno zvezo "ali enakovredno", kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo 37. člena ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II./4.) nadalje zatrjuje, da naročnik ni navedel nobenega objektivnega razloga za podajo "specifične/nadstandardne zahteve", po kateri morajo biti vsi prirobnični fazonski kosi z vrtljivimi prirobnicami. Ta zahteva namreč, kot ugotavlja vlagatelj, v nobenem elementu ne prispeva k funkcionalnosti, pač pa v popolnosti onemogoča konkurenco.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v četrtem odstavku točke 11.1.2. ("Duktilne železne cevi") podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila med drugim določil: "Prirobnični fazonski kosi standardne izvedbe morajo imeti vrtljivo prirobnico". V devetem odstavku omenjene točke je naročnik ob tem dodal: "Vsi prirobnični fazonski kosi za podzemno vgradnjo morajo imeti vrtljive prirobnice". Vsebinsko enaki zahtevi naročnika izhajata tudi iz petega oziroma enajstega odstavka točke 1.1.1. ("Cevovodi in fazonski kosi") podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Naročnik je na Portalu javnih naročil odgovoril tudi na nekaj vprašanj ("POJASNILO ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", oznaka vprašanj "V4:"), pri čemer je na vprašanje, ki se je navezovalo na predstavljeno tehnično zahtevo, odgovoril: "Naročnik od navedene zahteve ne odstopa".

Ker vlagatelj v dokaz svojih navedb v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (rubrika "Dokazila:" pod vsebino točke II./4.) predlaga izvedbo dokaza ("Razpisna dokumentacija, vključno z objavo, spremembami in ostalimi dopolnitvami"), ki ne dokazuje bistva njegovih zatrjevanj (to je, da zahteva naročnika, po kateri morajo biti vsi prirobnični fazonski kosi z vrtljivimi prirobnicami, v nobenem elementu ne prispeva k funkcionalnosti, pač pa v popolnosti onemogoča konkurenco), izvedbe dokazov za svoja zatrjevanja pa v tem delu odločitve o zahtevku za revizijo (točka "AD II.4" na strani 6) ne predlaga niti naročnik, je Državna revizijska komisija dokazno oceno napravila na podlagi dejstev in listin, s katerimi razpolaga.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik citirane zahteve točke 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma zahteve točke 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila utemeljuje s tem, da so s tehničnega vidika prednosti prirobničnih fazonskih kosov z vrtljivimi prirobnicami bistvene, saj omogočajo lažjo in hitrejšo vgradnjo, predvsem zaradi možnosti prilagoditve različnim smerem vgradnje glede na teren in projekt in možnost hitre prilagoditve tlačnim razredom z enostavno menjavo prirobnice (PN 10 do PN 40).

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka IV. na strani 5) sicer citirano navaja zatrjevanja naročnika, s katerimi ta utemeljuje svoje zahteve po prirobničnih fazonskih kosih z vrtljivo prirobnico, vendar pa je njegova zatrjevanja razumeti na način, da naročniku nasprotuje le v delu, v katerem naročnik izpostavljeno tehnično zahtevo utemeljuje z možnostjo hitre prilagoditve tlačnim razredom z enostavno menjavo prirobnice (PN 10 do PN 40). Ostala zatrjevanja naročnika vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka IV. na strani 5 in 6) izpodbija zelo splošno, pavšalno in nekonkretizirano (vsebinsko primerljivo kot v zahtevku za revizijo), saj ugotavlja le, da "naročnik (niti v Sklepu) ni navedel nobenega upravičenega objektivnega razloga, ki bi narekoval obid ali odmik od standarda s podajo specifične/nadstandardne zahteve, ki hkrati v nobenem elementu ne prispeva k funkcionalnosti".

Ob upoštevanju doslej predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija kot prepričljivo (in objektivno opravičljivo) ocenjuje argumentacijo naročnika, da je zahtevo po prirobničnih fazonskih kosih z vrtljivo prirobnico postavil iz razloga, ker ti omogočajo lažjo in hitrejšo vgradnjo (predvsem zaradi možnosti prilagoditve različnim smerem vgradnje glede na teren in projekt). Omenjene prednosti so s tehničnega vidika namreč (tudi po oceni Državne revizijske komisije) bistvene. Državna revizijska komisija ob tem pri dokazni oceni ni upoštevala možnosti hitre prilagoditve tlačnim razredom z enostavno menjavo prirobnice (PN 10 do PN 40), s katero naročnik (prav tako) utemeljuje svoje zahteve po prirobničnih fazonskih kosih z vrtljivo prirobnico, saj ji vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (sicer nedokazano) nasprotuje (točka IV. na strani 5 in 6).

Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi ne izpodbija zatrjevanja naročnika, da ima prirobnične fazonske kose z vrtljivimi prirobnicami "v svojem proizvodnem programu večina svetovnih proizvajalcev tovrstne opreme" (drugi odstavek točke "AD II.4" na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo), niti zatrjevanja naročnika, da "obstaja na trgu veliko ponudnikov in več kot en proizvajalec, ki ponujajo opremo, ki ustreza zahtevam" (tretji odstavek točke "AD II.4" na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih zahtev (v točki 11.1.2. podpoglavja 3.2 tehničnih specifikacij oziroma v točki 1.1.1. podpoglavja 3.4 tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila) po prirobničnih fazonskih kosih z vrtljivo prirobnico kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo 37. člena ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II./5.) zatrjuje tudi, da naročnik v okviru tehničnih specifikacij zahteva, da mora prijavitelj zagotoviti certifikat za postopke tlačnega preizkusa obojičnih spojev za cevi skupaj s fazonskimi kosi, ker tovrstnega certifikata (razen ločeno za cevi in za fazonske kose) ni mogoče zagotoviti (predložiti), pa omenjena zahteva onemogoča oddajo popolne prijave.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne v zahtevku za revizijo (vključno z dokaznim predlogom) in ne v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo določno ne konkretizira točke tehničnih specifikacij, v kateri naj bi naročnik zahteval, da mora prijavitelj zagotoviti certifikat za postopke tlačnega preizkusa obojičnih spojev za cevi skupaj s fazonskimi kosi. Iz razloga, ker
" naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke "AD II.5" na strani 7) ugotavlja, da "nikjer v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve na katero se sklicuje vlagatelj, zato tudi kršitev ni mogla nastati",
" naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke "AD II.5" na strani 7) zaključuje, da je vlagatelj "verjetno zahtevek pavšalno povzel iz kakega drugega njegovega revizijskega zahtevka",
" zahteve v vsebini, kot jo je v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo predstavil vlagatelj, v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni našla niti Državna revizijska komisija,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih zahtev kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo 37. člena ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki III.) kot slednje zatrjuje, da je naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvajal netransparentno glede roka za prejem prijav in informacij, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom na Portal javnih naročil.

V navezavi na navedeno vlagatelj najprej očita naročniku, da je "plasiral objavo ključnih odgovorov vezanih na tehnične specifikacije, ki so nesporno ključni element za pripravo popolne ponudbe, zadnji (četrti) dan" pred prvotnim rokom za oddajo prijav. Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke III. na strani 9) že sam ugotavlja, da je naročnik "plasiral objavo ključnih odgovorov vezanih na tehnične specifikacije" četrti dan pred prvotnim rokom za oddajo prijav, iz
" točke 7.2 podpoglavja 1.1 Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave pa izhaja, da bodo dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo (pod pogojem, da je bila zahteva za pojasnilo posredovana pravočasno) prijaviteljem posredovana na Portalu javnih naročil najpozneje štiri dni pred rokom za prejem prijav,
" 83. člena ZJN-2 pa prav tako izhaja, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z objavo odgovorov, vezanih na tehnične specifikacije, "zadnji (četrti) dan" pred prvotnim rokom za oddajo prijav kršil katero od določb ZJN-2.

Vlagatelju ni mogoče slediti niti v njegovem zatrjevanju, da je imel v posledici pozne podaje naročnikovih odgovorov na njegova vprašanja za pripravo prijave praktično na voljo zgolj en delovni dan, saj je naročnik s "POJASNIL[OM] ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", na Portalu javnih naročil objavljenim še pred vložitvijo zahtevka za revizijo, podaljšal rok za prejem prijav na 16. 4. 2013 do 9:00 ure.

Vlagatelju prav tako ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju, da "ni bil dan zadostni časovni okvir za pripravo popolne prijave in je posledično naročnik s tem ravnanjem kršil določbo 51. člena ZJN-2". Ker v konkretnem primeru naročnik predmet zadevnega javnega naročila oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, 51. člen ZJN-2 pa določa roke za prejem ponudb v odprtem postopku, naročnik omenjene določbe že iz omenjenega razloga ni kršil. Tudi v primeru, če bi bilo vlagateljev zahtevek za revizijo po vsebini razumeti, da v njem po vsebini zatrjuje
" kršitev 1. točke prvega odstavka 54. člena ZJN-2, bi bilo potrebno ugotoviti, da je v konkretnem primeru naročnik določil rok za prejem prijav za sodelovanje, ki je daljši od 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije (obvestilo o javnem naročilu je bilo v objavo Uradnemu listu Evropske unije poslano dne 8. 3. 2013),
" kršitev prvega odstavka 50. člena ZJN-2, bi bilo potrebno ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik z določitvijo roka za prejem prijav na 16. 4. 2013 do 9:00 ure kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-2. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni predstavil konkretnih dejstev, niti ni predlagal izvedbe pravno relevantnih dokazov, ki bi njegova zatrjevanja, da "ni bil dan zadostni časovni okvir za pripravo popolne prijave", dokazovala.
Poleg tega naročnik dejansko (kot to zatrjuje v četrti alinei točke "Ad III." na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo) s "POJASNILO[M] ŠT. 3, Datum objave: 5.4.2013, 14:40", oznaka vprašanj "V4:", objavljenim na Portalu javnih naročil, ni bistveno spremenil določb razpisne dokumentacije.

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju, da je naročnik s tem, ko je "popravek roka za oddajo prijav objavil 8. 4. 2013, vsem potencialnim prijaviteljem onemogočil zastavitev dodatnih vprašanj", saj "sistem portala javnih naročil ni več sprejemal oddaje vprašanj". Na Portalu javnih naročil je bilo namreč še pred vložitvijo zahtevka za revizijo objavljeno "POJASNILO ŠT. 4, Datum objave: 10.4.2013, 17:04", v navezavi na katerega naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrta alinea točke "Ad III." na strani 8) navaja, da ga je s strani potencialnega ponudnika prejel dne 8. 4. 2013, ob 20. uri in 45 minut, (čemur vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne ugovarja), torej v času, ko naj "sistem portala javnih naročil" po zatrjevanju vlagatelja ne bi "več sprejemal oddaje vprašanj". Glede na navedeno je torej (v nasprotju s stališčem vlagatelja) ugotoviti, da je "sistem portala javnih naročil" tudi v času, ki ga vlagatelj izpostavlja kot spornega, "sprejemal oddaje vprašanj".

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov, pa tudi iz razloga, ker zatrjevani morebitni časovni zamik med odpošiljanjem v objavo in dejansko objavo, ki je na Portalu javnih naročil javno dostopna, ob doslej predstavljenih ugotovitvah ni pravno relevanten, Državna revizijska komisija ni izvedla dokazov, katerih izvedbo v ta namen predlaga vlagatelj ("zaslišanje upravljavca portala javnih naročil ali izvedenca računalniške stroke").

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo roka za prejem prijav oziroma z informacijami, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom na Portal javnih naročil, kršil katero od določb ZJN-2, ali katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, v katerem predlaga, da se "določi nov primeren rok za oddajo prijav", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da rok za prejem (oddajo) prijav v postopku oddaje javnega naročila določi naročnik (gl. zlasti 50., 54. in 56. člen ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZJN-2 in 4. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2). V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v vsebini izpostavljenih delov pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške postopka pravnega varstva, odločitev glede stroškov postopka s pritožbo pa je Državna revizijska komisija v sklepu številka 018-150/2013-2, s katerim je odločila o vlagateljevi pritožbi, pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 24. 6. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
" OBČINA ŽUŽEMBERK, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk
" odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu