018-197/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Številka: 018-197/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "ZPTYPO-9/2013: Nadgradnja in vzdrževanje aplikativne programske opreme ter zagotavljanje delovanja portala Eugo.si na platformi TYPO3 v okviru operacije EKT1" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil HIPERON d.o.o., Trubarjeva ulica 6, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 6. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5. 4. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 4300-63/2013/2, dne 25. 4. 2013 pa še popravek sklepa, št. 4300-63/2013/3. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14. 5. 2013, pod št. objave JN5617/2013, s popravkom razpisne dokumentacije dne 24. 5. 2013 (št. objave JN6263/2013).

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma pojasnjuje pravočasnost zahtevka za revizijo in zatrjuje aktivno legitimacijo. Vlagatelj zatrjuje, da so zahteve naročnika iz točk 6.3.1. in 6.3.2. razpisne dokumentacije v očitnem nesorazmerju s predmetom javnega naročila, pogoji pa so oblikovani tako, da pridobitev javnega naročila onemogočajo večjemu krogu ponudnikov, saj je glede na besedilo razpisne dokumentacije naročnik kot ustrezne določil le tiste reference, ki jih ponudniki lahko izkazujejo s pogodbo z naročnikom (in ne tudi računom, izjavo, naročilnico ipd.). Po mnenju vlagatelja naročnik pri pogoju iz točke 6.3.1. popolnoma neupravičeno pogojuje, da ima ponudnik zaključene kar štiri projekte s področja TYPO razširitve z uporabo točno določenih tehnologij Extbase in Fluid, saj se lahko sposobnost opravljanja razpisanih storitev popolnoma enakovredno izkazuje tudi z navedbo izvajanja projektov s področja TYPO z uporabo drugih tehnologij. Nič manj po mnenju vlagatelja ni usposobljen niti ponudnik, ki izkazuje manj kot štiri reference in če ti posli še trajajo. V zvezi s pogojem 6.3.2. vlagatelj kot sporno izpostavlja dolžino trajanja referenčne storitve (6 mesecev) in meni, da za takšen pogoj ne obstaja nobena objektivna potreba. Vlagatelj dodaja tudi, da je naročnik pri pogoju 6.3.1. zahteval zaključene posle, pri pogoji 6.3.2. pa dopustil tudi še aktivne. Vlagatelj še navaja, da naročnik ni odgovoril na njegovo vprašanje, ki ga je 22. 5. 2013 in pred potekom roka za postavitev vprašanj postavil na Portalu javnih naročil. Vlagatelj zato zahteva razveljavitev celotne razpisne dokumentacije za predmetno naročilo ali, podredno, razveljavitev dokumentacije v spornih delih.

Naročnik je dne 5. 6. 2013 sprejel sklep, št. 4300-63/2013/12 s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej pojasnjuje, da na vlagateljevo vprašanje na Portalu javnih naročil ni odgovoril, ker je bilo njegovo vprašanje z dne 22. 5. 2013 vsebinsko enako vprašanju drugega potencialnega ponudnika, ki je bilo na Portalu zastavljeno istega dne in na katerega je naročnik tudi odgovoril. V tem delu naročnik zavrača očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj iz vprašanj na Portalu ni mogel vedeti, kateri ponudnik je postavil določeno vprašanje. Naročnik dalje pojasnjuje, da ne zahteva dokazovanja ustreznih referenc s pogodbo; sporno besedilo, na katerega se sklicuje vlagatelj, je bilo postavljeno med opombe in se torej nanaša le na možnost vpogleda naročnika v pogodbe kot ene izmed vrst pravnih podlag. Za ostale vrste pravnih podlag naročnik ni postavil omejitev. V zvezi z vsebino referenčnega pogoja iz točke 6.3.1. in zahtevanim številom referenc naročnik navaja, da gre pri predmetnem sistemu za kompleksen, tehnično zahteven sistem z visoko funkcionalnostjo, zato se zahtevajo znanja in izkušnje, kakršna so navedena v razpisni dokumentaciji. Pojasnjuje, da je bil predmetni sistem načrtovan in zgrajen na osnovi tehnologij Extbase in Fluid, zato je tudi nadaljnje vzdrževanje in nadgrajevanje sistema pogojeno z uporabo navedenih tehnologij. Zgolj dejstvo, da vlagatelj ne izpolnjuje navedenega pogoja, po mnenju naročnika še ne pomeni diskriminatornosti in nezakonitosti pogoja. V zvezi z vsebino pogoja iz točke 6.3.2. naročnik pojasnjuje, da predmetno javno naročilo oddaja za obdobje 24 mesecev in to opravičuje določitev najmanj šestmesečnega obdobja referenčnega posla. Naročnik meni, da krajši referenčni posel ne more v zadostni meri izkazati usposobljenosti ponudnika glede vzdrževanja določene opreme ali sistema. Naročnik še poudarja, da je predmet javnega naročila nadgradnja in vzdrževanje sistema in da se pogoj iz točke 6.3.1. nanaša na nadgraditev sistema, kjer je relevanten uspešno zaključen posel, pri pogoju iz točke 6.3.2. pa gre za vzdrževanje sistema, kjer je relevantna storitev, ki traja neko časovno obdobje.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 6. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz revizijskega zahtevka in dodaja, da se naročnik svoje obveznosti v zvezi s postavljenimi vprašanji na Portalu ne more ekskulpirati, tudi če je že prej odgovoril na podobno vprašanje, razpisne dokumentacije pa v zvezi z očitano nejasnostjo niti ni v ničemer spremenil. Vlagatelj nadalje navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni govora o tem, da bi lahko ponudnik svoje reference dokazoval še na kakšen drug način, kot le z zahtevanimi pogodbami, enako pa po njegovem izhaja tudi iz vseh obrazcev, ki so del razpisne dokumentacije. V zvezi z naročnikovimi navedbami glede pogoja po zaključenih vsaj štirih projektih s področja TYPO razširitve z uporabo tehnologij Extbase in Fluid pa vlagatelj dodaja, da sta izbrani tehnologiji del platforme TYPO3, a samo dve od številnih drugih tehnologij, ki so vanjo vključene in meni, da so za predmetno javno naročilo nedvomno enako usposobljeni tisti ponudniki, ki so sposobni izvesti katerekoli projekte na platformi TYPO3, kot tisti, ki imajo izkušnje zgolj z uporabo tehnologij Extbase in Fluid.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj na Portal javnih naročil pravočasno, dne 22. 5. 2013 ob 11:26, poslal naslednje vprašanje oz. mnenje:

"Spoštovani,
V razpisni dokumentaciji je na strani 6 pogoji glede ponudnikove tehnične sposobnosti pod točko 6.3.1. zahtevano, da je ponudnik vsaj 6 mesecev vzdrževal/vzdržuje vsaj 1 implementacijo LUCENE/SOLR iskalnika implementiranega v sistem Typo 3. Menimo, da tako postavljen pogoj priviligira enega ponudnika in s tem onemogoča konkurenčnost med ponudniki in onemogoča večjo dostopnost javnega naročila.
Namen referenc je v dokazovanju sposobnosti ponudnika, in sicer da je ponudnik zaradi svojih preteklih izkušenj kompetenten ponudnik, ki je zmožen kvalitetno izvesti predmet javnega naročila. 41. člen ZJN-2 pa naročniku postavlja omejitev pri opredelitvi zahtev glede sposobnosti ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, tako da mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila (tako tudi Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-213/2010).
Zahteva naročnika v zgoraj naveden pogoju 6.3.1. je v očitnem nesorazmerju s samim predmetom javnega naročila, saj naročnik od potencialnih ponudnikov zahteva, da se izkažejo s 6 mesečnim opravljanjem točno določene implementacije. Pogoj je oblikovan tako, da pridobitev javnega naročila onemogoči večjemu krogu ponudnikov, ki so prav gotovo enako usposobljeni kot tisti ponudnik, ki se lahko izkaže z zahtevanimi referencami. Nobenega razloga namreč ni, da za izvedbo razpisanih storitev ne bi bil enako usposobljen ponudnik, ki je uspešno vzdrževal drugo razpisani sorodno implementacijo v sistemu Typo 3.
Prosimo naročnika, da ponovno presodi zakonitost postavljenega pogoja in tega spremeni tako, da bo omogočal udeležbo v postopku večim ponudnikom."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva zahteva ne nanaša na točko 6.3.1., ampak na točko 6.3.2. razpisne dokumentacije, kar je razvidno tudi iz navedb v revizijskem zahtevku.

Vlagatelj naročniku očita, da na postavljeno vprašanje do roka za oddajo ponudb ni odgovoril, s čimer je kršil določila razpisne dokumentacije in temeljna načela Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik pojasnjuje, da je odgovoril na vsebinsko enako vprašanje drugega ponudnika. Iz Portala javnih naročil je razvidno, da je bilo postavljeno še eno vprašanje drugega ponudnika (22. 5. 2013 ob 10:57), na katerega je naročnik dvakrat (23. 5. 2013 ob 12:39 in 12:40) odgovoril: "Pozdravljeni, naročnik bo na portalu JN ter na svojih spletnih straneh objavil spremembo razpisne dokumentacije za predmetni postopek." Iz naročnikovega pojasnila izhaja, da je pomotoma dvakrat odgovoril na vprašanje drugega ponudnika, čeprav je bil en odgovor (v enakem tekstu) pravzaprav namenjen vlagatelju.

Naročnik je s popravkom razpisne dokumentacije z dne 24. 5. 2013, št. objave JN6263/2013, spremenil razpisno dokumentacijo tako, da je pri pogoju 6.3.2. opustil pogoj, da se kot referenčno vzdrževanje iskalnika LUCENE/SOLR upošteva le, če je bil iskalnik implementiran v sistem Typo3.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika sicer še navaja, da naročnik ni odgovoril na očitano nejasnost, zakaj je zahtevano kar šestmesečno vzdrževanje vsaj ene implementacije. Državna revizijska komisija meni, da iz besedila vlagateljevega vprašanja na portalu ne izhaja nestrinjanje ali zahteva za pojasnilo pogoja glede trajanja vzdrževanja sistema pri referenčnem projektu. Iz zapisanega izhaja, da je bila za vlagatelja sporna zgolj zahteva po referenčnem vzdrževanju točno določene implementacije iskalnika v sistemu Typo3 " le v zvezi s tem je vlagatelj tudi utemeljeval, zakaj tak pogoj po njegovem ni ustrezen ("Nobenega razloga namreč ni, da za izvedbo razpisanih storitev ne bi bil enako usposobljen ponudnik, ki je uspešno vzdrževal drugo razpisani sorodno implementacijo v sistemu Typo 3."). Pri tem ne gre prezreti dejstva, da iz vlagateljevega besedila ne izhaja nikakršno vprašanje ali zahteva za pojasnilo nejasnosti v razpisni dokumentaciji, ampak zgolj pripomba na vsebino pogoja oz. zahteva po spremembi, iz česar je mogoče sklepati, da vsebina razpisne dokumentacije za vlagatelja ni bila nejasna. Cilj vlagatelja ni bil odgovor ali pojasnilo v zvezi z razpisnimi pogoji, ampak sprememba spornega pogoja.

Naročnik na vlagateljevo zahtevo resda ni neposredno odgovoril, je pa s spremembo razpisne dokumentacije v zvezi s spornim pogojem iz točke 6.3.2. (vsaj deloma) sledil predlogu vlagatelja s tem, ko je ponovno presodil sporni pogoj. S tem, da naročnik v preostalem delu ni sledil zahtevi vlagatelja po spremembi pogoja, pa naročniku (v okviru komunikacije s ponudniki) ni mogoče očitati kršenja določil razpisne dokumentacije in temeljnih načel ZJN-2. Državna revizijska komisija sicer pripominja še, da vlagatelj v revizijskem zahtevku zahteve po vzdrževanju implementacije točno določenega iskalnika LUCENE/SOLR ne izpostavlja več kot sporne. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve očitke o kršitvah razpisne dokumentacije in temeljnih načel ZJN-2 v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj kot nezakoniti dalje izpostavlja določili razpisne dokumentacije iz opomb pod točkama 6.3.1. ("Opomba: Naročnik si pridržuje pravico do vpogleda v original pogodbe. Naročnik bo pri tem upošteval referenčna potrdila po zaključenih pogodbah, ki so bile sklenjene v zadnjih treh letih (šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil)") in 6.3.2. ("Opomba: Naročnik si pridržuje pravico do vpogleda v original pogodbe. Naročnik bo pri tem upošteval referenčna potrdila po zaključenih pogodbah, ki so bile sklenjene v zadnjih treh letih (šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil), s tem, da je obdobje implementacije bilo/je vsaj 6 mesecev."), s katerima naj bi naročnik omejil dokazovanje tehnične sposobnosti le na tiste reference, ki jih lahko ponudnik izkazuje s pogodbo z naročnikom.

Gospodarski subjekt lahko glede na 2. alinejo točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Državna revizijska komisija opozarja na celotno besedilo točk 6.3.1. in 6.3.2., iz katerih med drugim izhaja, da je kot dokazilo za izpolnjevanje posameznega pogoja ponudnika predviden vpis v obrazec "Prijava (Seznam referenc)" in izpolnitev obrazcev "Izjava referenčnega naročnika " 1" oz. "Izjava referenčnega naročnika " 2". Z upoštevanjem celotnega besedila pod spornima točkama ni mogoče zaključiti, da bi naročnik na kakršenkoli način omejil dokazovanje zahtevanih pogojev, iz opomb pa gre razbrati, da si pridržuje pravico do vpogleda v original pogodbe. Te določbe po oceni Državne revizijske komisije ne gre razumeti v smislu, da dokazovanje na vse ostale z zakonom predvidene načine ni dopustno, ampak le na način, da si naročnik pridržuje pravico do vpogleda v pogodbo, v kolikor ta obstaja. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj kot sporno izpostavlja tudi določilo razpisne dokumentacije v točki 6.3.1. ("Ponudnik je v zadnjih treh letih (šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil) zaključil vsaj 4 (štiri) projekte s področja TYPO razširitve z uporabo tehnologij Extbase in Fluid.") in najprej meni, da ni nobenega razloga po pogoju kar štirih zaključenih projektov. Po mnenju vlagatelja ni nič manj usposobljen ponudnik, ki izkazuje manj kot štiri reference in če ti posli še trajajo.

V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik določiti pogoje za priznanje osnovne, poklicne, ekonomsko-finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Namen določitve posameznih pogojev mora biti usmerjen v ugotavljanje dejanske usposobljenosti gospodarskih subjektov, obseg izkazovanja pa mora biti sorazmeren glede na zahtevnost predmeta javnega naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). V skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena mora naročnik pogoje za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika določiti v razpisni dokumentaciji. Pri tem mora ravnati pregledno, načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) pa med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo naročnikovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109).

ZJN-2 nima določbe, ki bi naročniku izrecno nalagala, da sme zahtevati le eno referenco, nima pa niti določbe, ki bi naročniku prepovedovala, da zahteva več kot eno referenco. Iz že omenjene 2. alineje točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je razvidno, da ima naročnik podlago, da se seznani s podatki o več kot eni storitvi, ki jih je ponudnik opravil v referenčnem obdobju. Temeljna načela (5. člen ZJN-2), zlasti načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), določajo vodila za oblikovanje referenčnega pogoja. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel nobenega takega argumenta, ki bi uspel utemeljiti stališče, da je naročnikova zahteva v primeru oddaje tega javnega naročila sorazmerna le v primeru, če naročnik zahteva od ponudnika manj kot štiri reference. Vlagatelj namreč zgolj pavšalno zatrjuje, da ni nič manj usposobljen ponudnik, ki izkazuje manj kot štiri reference pri čemer niti ne navede (po njegovem) ustreznega števila referenc, kar pa ne zadostuje za ugotovitev utemeljenosti te navedbe. V zvezi s to navedbo vlagatelj ravno tako niti ne predlaga izvedbe kakšnega dokaza, ki bi izkazoval primernost (nedoločnega) manjšega števila referenc. Kljub zgolj pavšalnemu očitku vlagatelja, je naročnik v tem delu argumentirano pojasnil, da gre pri predmetnem javnem naročilu za kompleksen, tehnično zahteven in visoko funkcionalen sistem, kjer se zahteva povezava z zunanjimi sistemi (N-LEX, VPPK), od izbranega ponudnika pa se pričakuje tudi svetovanje in sodelovanje pri izdelavi tehničnih specifikacij v projektih, ki so povezani in se še bodo povezovali s predmetnim informacijskim sistemom.

Državna revizijska komisija opozarja na pravilo o trditveno-dokaznem bremenu (pravilo izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), določbe katerega se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v revizijskem postopku), v skladu s katerim mora, smiselno za revizijski postopek, vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Z upoštevanjem trditveno-dokaznega bremena in na podlagi navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija zaključila, da ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi o neutemeljenosti zahtevanega števila referenc, zato je obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z zahtevo po zaključenih projektih Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se referenca iz točke 6.3.1. nanaša na razširitev sistema, kjer je upošteven uspešno zaključen projekt (torej uspešno izvedena razširitev sistema), zato ne morejo biti upoštevni še aktivni projekti, ker pri takih razširitev še ni uspešno zaključena. Drugače je pri pogoju pod točko 6.3.2., kjer gre za vzdrževanje sistema in je upoštevna dalj časa trajajoča storitev, dopuščeni pa so tudi še aktivni projekti, saj gre pri vzdrževanju sistema za dejavnost in ne za enkratno storitev, ki bi dala končni izdelek.

Vlagatelj kot sporno in nesorazmerno predmetu javnega naročila navaja vključitev tehnologij Extbase in Fluid v referenčni pogoj in meni, da lahko ponudnik sposobnost opravljanja storitev popolnoma enakovredno izkaže tudi, če je izvajal projekte s področja TYPO z uporabo drugih tehnologij. Naročnik tudi ta sporni pogoj upravičuje s kompleksnostjo, tehnično zahtevnostjo in visoko funkcionalnostjo predmetnega sistema. V razpisni dokumentaciji so navedene tudi tehnične specifikacije za predmetno javno naročilo, v okviru katerih je podan opis trenutnega stanja in iz katerega izhaja, da je spletno mesto EUGO.si podprto s sistemom za upravljanje spletnih strani TYPO3, ta pa je razširjen z dodatnimi moduli, ki so bodisi implementacija obstoječih TYPO3 razširitev bodisi na podlagi specifičnih potreb narejeni moduli. Trenutna razširitev TYPO3 bazira (tudi) na sistemih Extbase in Fluid in naročnik poudarja, da je tudi nadaljnje vzdrževanje in nadgradnja sistema zato pogojeno z uporabo navedenih tehnologij.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, katere tehnologije v okviru področja TYPO3 bi bile še ustrezne in niti ne utemeljuje svoje navedbe niti ne predlaga dokazov, ki bi izkazovali, da je za predmet javnega naročila ustrezna tudi referenca z uporabo drugih tehnologij. V opredelitvi do navedb naročnika vlagatelj nato sicer pojasnjuje, da sta navedeni tehnologiji kot del platforme TYPO3 le dve od številnih, ki so vanjo vključene in da morajo ponudniki z referencami na platformi TYPO3 v vsakem primeru poznati tudi druge tehnologije znotraj te platforme, torej tudi Extbase in Fluid. Ne glede na te kasnejše navedbe vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb ni podkrepil z nikakršnimi dokazi, ki bi izkazovali, da so za predmetno javno naročilo enako usposobljeni tudi tisti ponudniki, ki so sposobnosti izvesti katerekoli projekte na platformi TYPO3, in ne le tisti, ki imajo reference s področja uporabe tehnologij Extbase in Fluid. Glede na to Državna revizijska komisija utemeljenosti revizijskih navedb vlagatelja, v skladu s pravili o trditveno-dokaznem bremenu, ni mogla priznati.

Vlagatelj kot sporno izpostavlja še dolžino trajanja referenčne storitve iz točke 6.3.2. razpisne dokumentacije ("Ponudnik je v zadnjih treh letih (šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil) vsaj 6 (šest) mesecev vzdrževal/vzdržuje vsaj 1 (eno) implementacijo LUCENE/SOLR iskalnika."). Vlagatelj meni, da za tak pogoj ne obstaja nobena objektivna potreba. Referenčni pogoj iz točke 6.3.2. se nanaša na dejavnost vzdrževanja sistema, kjer je pomembno, da dejavnost določen čas traja. Predmet konkretnega javnega naročila ni le nadgradnja informacijskega sistema spletnega mesta EKT, temveč tudi osnovno in dopolnilno vzdrževanje spletnega mesta EKT za obdobje 24 mesecev od podpisa pogodbe in zato Državna revizijska komisija ob pomanjkanju določnejših argumentov vlagatelja ocenjuje, da pogoj šestmesečnega trajanja referenčnega posla ni nesorazmeren predmetu javnega naročila.

Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 28. 6. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, p.p. 1945, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.