018-198/2013 Šolski center Novo mesto

Številka: 018-198/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sanacija toplotne izolacije objektov Šolskega centra Novo mesto" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Šolski center Novo mesto, Šegova ulica 112, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), 21. 6. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5. 3. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 3473-9. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22. 3. 2013, pod št. objave JN3316/2013, dne 26. 3. 2013 pa pod oznako 2013/S 060-099856 v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku.

Naročnik je dne 16. 5. 2013 izdal dokument "Sklep o izbiri izvajalca za javno naročilo št. JN3316/2013", št. 3568-9, iz katerega izhaja, da je kot ekonomsko najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Begrad d.d., Kočevarjeva ulica 4, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 5. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik je ogled ponudbene dokumentacije organiziral dne 22. 5. 2013, vpogled pa dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je 29. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev določil razpisne dokumentacije in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko je naročnik priloženo dodatno referenco izbranega ponudnika označil kot vsebinsko in vrednostno ustrezno, na podlagi česar je ponudbi izbranega ponudnika neupravičeno dodelil dodatne točke. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoja za upoštevnost reference navedel sklenjeno pogodbeno razmerje za izvedbo gradbenih in/ali obrtniških in/ali instalacijskih del v posamični vrednosti minimalno 1.000.000,00 EUR brez DDV za posamezen objekt, pri čemer se mora referenca nanašati na vsebinsko enaka izvedena dela kot so predmet tega javnega naročila. Vlagatelj izpostavlja, da iz besedila reference ne izhaja, da bi bil predmet naročila energetska sanacija. Priznava sicer, da nekatere postavke v referenci predstavljajo toplotno-izolacijske elemente, vendar te postavke v celotnem projektu ne dosegajo vrednostnega pogoja, kot ga je določil naročnik, vgradnja takih elementov pa niti ne predstavlja energetske sanacije. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja sum, da izbrani ponudnik nima redno zaposlenega odgovornega vodje del, kar je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj navaja še, da je ponudnik Malkom Novo mesto d.o.o. oddal dve ponudbi, zato bi moral naročnik, skladno z določili razpisne dokumentacije, obe njegovi ponudbi izločiti že ob odpiranju ponudb, ne pa jih vzeti v nadaljnji postopek preveritve in ocenjevanja, kot je to dejansko storil naročnik. Vlagatelj v zvezi s tem naročniku očita kršitev načela transparentnosti javnega naročanja. Glede na vse navedeno zahteva razveljavitev sklepa o izbiri izvajalca oz. podredno razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 6. 2013 opredelil do navedb vlagatelja in navedel, da so bila na referenčnem objektu v okviru novogradnje in rekonstrukcije objekta izvedena vsebinsko enaka dela kot so predmet tega javnega naročila. Izbrani ponudnik glede na to zavrača navedbe vlagatelja o neustreznosti reference, zavrača pa tudi očitek glede zaposlitve odgovornega vodje del, pri čemer poudarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, katero dokazilo zahteva za pogoj, da mora biti odgovorni vodja del zaposlen pri ponudniku.

Naročnik je s sklepom z dne 10. 6. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Meni, da samo na podlagi poimenovanja oz. naslova projekta ni mogoče zaključiti, da referenčni projekt ne ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije in navaja, da so projekti, ki se po namenu uvrščajo med projekte energetske sanacije, lahko izvedeni na različne načine. Za presojo skladnosti je odločilno vprašanje, ali so bila vsebinsko gledano izvedena dela taka, ki ustrezajo pojmu energetske prenove/sanacije, kot je opredeljena v razpisni dokumentaciji naročnika, pri čemer so navedena dela lahko bila izvedena tudi v okviru širšega projekta (npr. statične sanacije objekta). Naročnik je na podlagi navedenega ugotovil, da so izvedena dela iz referenčnega posla izbranega ponudnika po vsebini enaka delom, ki so predmet tega javnega razpisa, kar je potrdil tudi odgovorni nadzornik del iz referenčnega posla. V zvezi s sumom glede obstoja zaposlitve odgovornega vodje del pri izbranem ponudniku naročnik pojasnjuje, da je vpogledal v obrazec M-1 in ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevan pogoj. Glede očitkov o netransparentnosti ravnanja v zvezi z dvema ponudbama ponudnika Malkom Novo mesto d.o.o. naročnik meni, da so očitki vlagatelja povsem neutemeljeni, saj sta bili obe ponudbi izločeni in tako nista v ničemer vplivali na ocenjevanje preostalih pravočasno predloženih ponudb ali na odločitev naročnika o izbiri izvajalca.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama poteka najprej spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je v okviru ocenjevanja ponudb izbranemu ponudniku na podlagi priložene dodatne reference priznal dodatne točke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri obrazložitvi 5. točke (Merilo za izbor) II. dela (Vsebina javnega naročila) zapisal:
"2. Dodatna referenca 10 točk
Dodatna referenca se ne sme upoštevati v kriteriju osnovne tehnične sposobnosti.
Dodatne točke lahko dobi samo za referenco od 1. januarja 2008 do danes imel sklenjeno pogodbeno razmerje za posle za izvedbo gradbenih in/ali obrtniških in/ali instalacijskih del (novogradnja in/ali adaptacija in/ali sanacija in/ali rekonstrukcija in/ali obnova, ki v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje " Ur. l. RS št. 37/2008, 99/2008, 18/2013 in 24/2013 - spadajo med zahtevne objekte; 2. in 3. člen) v posamični vrednosti minimalno 1.000.000 EUR brez DDV za posamezen objekt. Iz referenčnega potrdila za dodatno referenco mora biti razvidno, da je referenca za vsebinsko enaka izvedena dela kot so predmet tega javnega naročila. Kot primerljiv projekt je mišljen projekt energetske sanacije bolnišnic, poslovnih, izobraževalnih, stanovanjskih in drugih objektov namenjenih javni uporabi, pri čemer znaša tlorisna površina objekta najmanj 3000 m2 in vrednost izvedenih del najmanj 1.000.000 EUR brez DDV. Referenca mora biti potrjena na obrazcu 7f, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Za tako potrjeno referenco lahko ponudnik prejme 10 dodatnih točk."

Kot nesporno med strankama Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potrjeno dodatno referenco, v višini 5.017.862,44 EUR brez DDV, za izvedbo GOI del z zunanjo ureditvijo ter dobavo in vgradnjo opreme za statično sanacijo in dogradnjo Gimnazije Brežice, tlorisna površina 4.906,28 m2, po pogodbi št. 3311-10-243006-20/22 z dne 16. 8. 2010. Nesporno je tudi, da so se v okviru referenčnega projekta izvajala naslednja dela: porušitev obstoječe telovadnice in povezovalnega hodnika, izgradnja nove športne dvorane in prizidka na mestu starega povezovalnega hodnika, sanacija novejšega šolskega trakta med športno dvorano in staro šolo in statična sanacija starega dela šole. Naročnik je v pogoju za priznanje reference navedel, kaj smatra kot izvedbo GOI del (novogradnja, adaptacija, sanacija, rekonstrukcija ali obnova zahtevnega objekta). Iz nespornega opisa izvedenih del je razvidno, da sta bili v zvezi z referenčnim projektom izvedeni novogradnja športne dvorane in sanacija dela obstoječe zgradbe.

Vlagatelj zatrjuje, da priložena dodatna referenca izbranega ponudnika vsebinsko, vrednostno, časovno ter po velikosti tlorisne površine ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

V zvezi z vsebino referenčnega posla vlagatelj izpostavlja, da je statična sanacija nekaj povsem drugega kot energetska sanacija. Naročnik je v pogoju za dodatno referenco kot primerljiv projekt navedel energetsko sanacijo (med drugim) izobraževalnih objektov, kamor referenčni objekt (Gimnazija Brežice) tudi sodi. Državna revizijska komisija soglaša z naročnikom, da samo iz poimenovanja referenčnega projekta ni mogoče sklepati o njegovi skladnosti z zahtevami za priznanje dodatnih točk v okviru meril. Energetska sanacija je lahko izvedena tudi v okviru drugih del oziroma v okviru širšega projekta (npr. rekonstrukcije), vsebinsko enaka dela pa se lahko izvajajo tudi pri novogradnjah. Pomembna je torej vsebina izvedenih del, in skladno s tem je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi določil kot pogoj za veljavnost reference vsebinsko enaka izvedena dela, kot so predvidena pri predmetnem javnem naročilu. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se vlagatelj s sklicevanjem na statično sanacijo omejuje le na del izvedenih del; v okviru referenčnega projekta je bil namreč zgrajena tudi novogradnja (športna dvorana in prizidek) in izvedena sanacija obstoječega šolskega trakta. Vlagatelj v nadaljevanju sicer priznava, da so v popisu del referenčnega projekta vključene nekatere postavke, ki predstavljajo toplotno-izolacijske elemente, vendar meni, da vgradnja takih posameznih elementov ne predstavlja energetske sanacije. V zvezi s to navedbo je potrebno ponovno poudariti, da lahko vsebinsko enaka dela služijo različnemu namenu (v primeru referenčnega posla novogradnji in sanaciji oz. rekonstrukciji) in le zaradi drugačnega namena izvedbe del ni mogoče ugotoviti neustreznosti reference. Vlagatelj v zahtevku določneje ne navaja niti katere vrste del v popisu del referenčnega projekta so (po njegovem) vsebinsko neupoštevne, niti ne zatrjuje katera dela v referenčnem projektu niso bila izvedena, pa bi glede na popis del v predmetnem javnem naročilu za priznanje ustreznosti reference morala biti. Izbrani ponudnik je odgovoru na vložen zahtevek o reviziji priložil tudi izjavo z dne 5. 6. 2013, v kateri odgovorni nadzornik pri referenčnem poslu potrjuje vsebinsko ustreznost referenčnega posla, po pozivu naročnika pa še popis del referenčnega projekta, ki se po izjavi izbranega ponudnika ujema z dejansko izvedenimi deli, saj je šlo za izvedbo "na ključ". Glede na rekapitulacijo del gre v predmetnem javnem naročilu za pripravljalna, odstranitvena in zemeljska dela, zidarska dela, elektroinštalacije, obrtniška dela (fasada), slikopleskarska dela, krovsko-kleparska dela, ključavničarska dela in suhomontažna dela. Iz popisa del referenčnega projekta je razvidno, da so bile v okviru novogradnje športne dvorane in sanacije dela obstoječe zgradbe (med drugimi) izvedene prav vse v predmetnem javnem naročilu predvidene vrste del. Državna revizijska komisija zato, glede na vse navedeno, kot neutemeljen zavrača vlagateljev očitek o vsebinski neustreznosti reference izbranega ponudnika.

Zavrniti je potrebno tudi vlagateljev očitek o tem, da dodatna referenca izbranega ponudnika vrednostno ne ustreza zahtevi naročnika. Vlagatelj namreč zgolj pavšalno zatrjuje, da za dodatno referenco predmetnega javnega naročila upoštevne postavke iz referenčnega projekta ne dosegajo zahtevanega vrednostnega pogoja, vendar je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik postavil vrednostni pogoj za celotno referenco v višini 1.000.000,00 EUR brez DDV za posamezen objekt, brez podrobnejše specifikacije, in referenčni projekt v vrednosti 5.017.862,44 EUR temu pogoju zadošča.

Državna revizijska komisija zavrača tudi očitek o neustrezni velikosti tlorisne površine referenčnega projekta. Iz reference izbranega ponudnika izhaja, da znaša tlorisna površina referenčnega objekta 4.906,28 m2, kar zadosti naročnikovemu pogoju po velikosti tlorisne površine. Vlagatelj ne ponuja določnejših navedb ali razlogov, zakaj naj očitno zadostna tlorisna površina ne bi bila ustrezna.

Navsezadnje je potrebno zavrniti tudi navedbe vlagatelja o časovni neustreznosti reference. Iz predložene reference je namreč razvidno, da je izbrani ponudnik pogodbo v zvezi z referenčnim poslom sklenil dne 16. 8. 2010, kar ustreza naročnikovemu pogoju. Vlagatelj tudi te navedbe z ničemer ne utemeljuje oziroma ne navaja nikakršnih razlogov v podkrepitev trditve o neustreznosti reference v tem delu.

Vlagatelj svoj zahtevek za revizijo utemeljuje tudi na kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz prvega odstavka 6. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Iz dikcije navedenega člena je razvidno, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja.

Državna revizijska komisija kot neutemeljen zavrača očitek vlagatelja o tem, da odgovorni vodja del izbranega ponudnika ni zaposlen pri izbranem ponudniku, ampak pri družbi Begrad gradnje d.o.o.. Iz ponudbi predloženega obrazca M-1 in v teku revizijskega postopka posredovane pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je odgovorni vodja del Z.R. pri izbranem ponudniku zaposlen od 1. 5. 2013 dalje.

Vlagatelj naročniku očita še, da je ponudnik Malkom Novo mesto d.o.o. oddal dve ponudbi, zato bi moral naročnik, skladno z določili razpisne dokumentacije, obe njegovi ponudbi izločiti že ob odpiranju ponudb, ne pa jih vzeti v nadaljnji postopek preveritve in ocenjevanja, kot je to dejansko storil naročnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. točki razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom pri pripravi ponudbe: veljavnost ponudbe, jezik, oblika, variante) med drugim zapisal: "Vsak ponudnik lahko predloži le eno ponudbo. Ponudnik, ki predloži več kot eno ponudbo, diskvalificira vse ponudbe, v katerih nastopa bodisi kot samostojni ponudnik, v skupni ponudbi ali kot podizvajalec." Iz naročnikovih dokumentov "Zapisnik o javnem odpiranju ponudb" in "Pregled ponudb", št. 3567-9, izhaja, da je naročnikova strokovna komisija po končanem odpiranju treh prejetih ponudb po opozorilu predstavnika vlagatelja ugotovila, da je bila v škatli s ponudbami še ena ponudba podjetja Malkon Novo mesto d.o.o., ki pa ni bila uradno prejeta, niti zabeležena med prejetimi ponudbami. Komisija je ponudbo odprla ter zavedla njeno vrednost. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik druge ponudbe Malkom Novo mesto d.o.o. ni nadalje obravnaval (oz. je ni upošteval kot prejeto ponudbo), pravilno prejeto in evidentirano ponudbo pa je izločil iz postopka. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da tako postopanje v ničemer ni vplivalo na njegovo odločitev o oddaji javnega naročila, vlagateljeve očitke o naročnikovem netransparentnem ravnanju pa zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je vlagateljev revizijski zahtevek, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, 21. 6. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o., Trdinova 7, 1000 Ljubljana
- Šolski center Novo mesto, Šegova ulica 112, Novo mesto
- Begrad d.d., Kočevarjeva 4, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.