018-107/2013 Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik

Številka: 018-107/2013-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Adaptacija, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADAPTACIJE " VZDRŽEVANJE, d. o. o., Ribičičeva ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna mag. Gorazd B. Južina, Trdinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK, Cesta na Bokalce 51, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 6. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. 3. 2013 (vključno z njegovo dopolnitvijo z dne 25. 3. 2013) se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25. 1. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za adaptacijo, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 30. 1. 2013 (pod številko objave JN1081/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 25. 2. 2013 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 01/2013-ob_adaptacije (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda vlagatelju, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo. Omenjeno obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj prejel dne 26. 2. 2013.

Naročnik je dne 6. 3. 2013 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II., številka JN 01/2013-ob2_adaptacije (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II.), s katerim je spremenil svojo prvotno odločitev o izbiri (kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika) in zadevno javno naročilo oddal ponudniku "Remont d.d.", "Oblakova 30, Celje", čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Omenjeno obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. je vlagatelj prejel dne 13. 3. 2013.

Vlagatelj je dne 21. 3. 2013 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 21. 3. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da (zahtevku za revizijo ugodi in) razveljavi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II., da razveljavi vsa nadaljnja ravnanja ter potrdi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
" mu naročnik ni omogočil predlaganega vpogleda in mu tudi ni posredoval "Potrdila DURS", s čimer je kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot jo določa ZJN-2,
" je obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. nepopolno in "v obrazložitvi pavšalno",
" je v nasprotju z načelom transparentnosti v postopkih javnega naročanja, da iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. ni razvidno, kdo so člani strokovne komisije, ki so odločali o izbiri ponudnika,
" je njegova ponudba popolna, razlog za spremembo odločitve pa ni utemeljen, saj je imel na dan oddaje ponudbe poravnane vse davčne obveznosti oziroma je bil v preplačilu "za preko 12.000,00"",
" je naročnik dolžan v skladu s 77. členom ZJN-2 ponudbo preveriti pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila, nikakor pa ne med postopkom mirovanja.

Naročnik je dne 25. 3. 2013 sprejel sklep številka JN 01/2013-Sklep-Rev, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja po povračilu stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" zatrjuje, da je po prejemu prve zahteve vlagatelja za vpogled načrtoval, da mu bo vpogled omogočil v roku 25 dni, po prejemu ponovne zahteve vlagatelja za vpogled pa mu je vpogled omogočil v najkrajšem možnem času in pred potekom roka mirovanja,
" pojasnjuje, da je v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II. natančno navedel, kaj je prejel s strani davčnega urada, datum preverjanja in naslov neporavnanih davčnih obveznosti vlagatelja,
" ugotavlja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v odločbo o imenovanju strokovne komisije,
" zatrjuje, da je preveril obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma druge navedbe iz ponudbe, na podlagi preveritve vsebine ponudbe pa je prejel "[d]okument " potrdilo DURS" in ob upoštevanju podatkov v njem v obdobju mirovanja spremenil svojo (prvotno) odločitev,
" navaja, da bo vlagatelj po natančni proučitvi ugotovil, da s preverjanjem podatkov v obdobju mirovanja naročnik ni ravnal protizakonito.

Dne 25. 3. 2013 je vlagatelj priporočeno na pošto oddal svojo vlogo z dne 25. 3. 2013, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO z dne 21.03.2013", skupaj s prilogo (v nadaljevanju: dopolnitev zahtevka za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj zatrjuje, da
" naročnik ni imel nobenega razloga, da mu vpogleda ne bi omogočil nemudoma po prejemu zahtevka za revizijo (oziroma, da je z vpogledom zavlačeval do zadnjega dne),
" mu naročnik vpogleda ni omogočil v vse zahtevane dokumente,
" je odločba o imenovanju strokovne komisije "sama s seboj v nasprotju, saj uvodoma v točki 2. določa, da komisija izvede postopek v celoti, iz obrazložitve pa izhaja, da je pristojna le za postopek javnega odpiranja ponudb",
" mu odločba o imenovanju strokovne komisije ni bila vročena, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti in njegovo pravico do pritožbe (saj ni jasno, kdo je pristojen presojati popolnost ponudb),
" na dan 14. 2. 2013 ni imel zapadlih neplačanih obveznosti v zvezi prispevkov za socialno varnost in davkov, saj je bila terjatev pobotana pred predmetnim datumom,
" so naročnikove navedbe v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II., iz katerega (na strani 4) izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno ponudbenega predračuna, neverodostojne,
" je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna.
V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 4300-5/2013-20, z dne 28. 3. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 3. 4. 2013 prejela vlagateljevo vlogo z dne 2. 4. 2013, skupaj s prilogami. V omenjeni vlogi vlagatelj ugotavlja, da se naročnik do dopolnitve zahtevka za revizijo ni opredelil, Državni revizijski komisiji pa predlaga, da dopolnitev zahtevka za revizijo (skupaj z navedbami iz zahtevka za revizijo) upošteva pri odločanju.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom številka 018-107/2013-3, z dne 12. 4. 2013, pozvala na doplačilo takse, dne 18. 4. 2013 pa je prejela vlagateljevo vlogo z dne 17. 4. 2013, skupaj s prilogo (poimenovano "POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU").

Dne 23. 4. 2013 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 22. 4. 2013, v kateri vlagatelj "priglaša tudi stroške doplačila takse".

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-107/2013-6, z dne 15. 5. 2013, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-107/2013-7, z dne 22. 5. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 28. 5. 2013 pa je v prilogi naročnikovega dopisa z dne 27. 5. 2013 prejela dodatno odstopljeno dokumentacijo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje zadevnega javnega naročila in iz točke IV.1.1) obvestila o zadevnem javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Ker se javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 30. 1. 2013, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 90/2012 " ZJN-2D; v nadaljevanju: ZJN-2D), ki je začel veljati dne 30. 12. 2012, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 27. člena ZJN-2D izvede po določbah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), upoštevaje novelo ZJN-2D.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II.

V zahtevku za revizijo (točka III.) vlagatelj najprej zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil predlaganega vpogleda in mu tudi ni posredoval "Potrdila DURS", s čimer je kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot jo določa ZJN-2.

Vlagateljeve navedbe, kot izhajajo iz izpostavljenega dela zahtevka za revizijo, je v konkretnem primeru potrebno obravnavati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. 8. člen ZJN-2 tako določa, da so postopki naročanja po ZJN-2 javni, ponudnik pa mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. 22. člen ZJN-2 normira varstvo podatkov.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke III. na strani 4) zatrjuje, da je naročniku dne 14. 3. 2013 (to je naslednji dan po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II.) posredoval zahtevo za vpogled, sledila vlagatelju in izvedla dokazni predlog z vpogledom v zahtevo "vlagatelja za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in posredovanje potrdila DURS za vlagatelja, z dne 14.03.2013 (z elektronskim sporočilom z dne 14.03.2013)". V tem smislu je Državna revizijska komisija sledila tudi dokaznemu predlogu naročnika, podanemu na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo, in izvedla dokaz z vpogledom v zahtevo (vlagatelja) "za vpogled 14. 3. 2013". Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj dne 14. 3. 2013 naročniku (po elektronski pošti) poslal "dopis za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za JN 1081/2013". Kot izhaja iz dopisa "Zahteva za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", z dne 14. 3. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 14. 3. 2013), vlagatelj v njem ("[s]kladno z zakonom o javnih naročilih") ne prosi samo za termin vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, temveč prosi tudi za "vpogled potrdila DURS-a, ki ste ga pridobili za naše podjetje, in čimprejšnje posredovanje le tega". Ne iz slednje navedenega dopisa ne iz kakega drugega dokumenta ne izhaja, da bi vlagatelj v njem zahteval vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon (ZJN-2).

Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke III. na strani 4) zatrjuje, da je iz razloga, ker s strani naročnika ni prejel nobenega odgovora, dne 20. 3. 2013 na naročnika prek elektronske pošte naslovil (novo) zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter "vpogled in posredovanje Potrdila DURS", je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz z vpogledom v zahtevo "vlagatelja za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in posredovanje potrdila DURS za vlagatelja" ["] "z dne 20.03.2013 (z elektronskim sporočilom z dne 20.03.2013)". V tem smislu je Državna revizijska komisija sledila tudi dokaznima predlogoma naročnika, podanima na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo, in izvedla dokaza z vpogledom v zahtevo (vlagatelja) "za vpogled 20. 3. 2013" in "E-pošt[o] vlagatelja o posredovanju zahtevka z dne 20. 3. 2013 ob 14.58 uri". Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj dne 20. 3. 2013 (dve minuti pred tretjo uro popoldne) naročniku (po elektronski pošti) poslal "dopis za vpogled v ponudbeno dokumentacij izbranega ponudnika za JN 1081/2013". Kot izhaja iz dopisa "Zahteva za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", z dne 20. 3. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 20. 3. 2013), vlagatelj v njem ugotavlja, da je že dne 14. 3. 2013 naročniku posredoval vlogo z dne 14. 3. 2013, na katero mu ta ni odgovoril, obenem pa dodaja, da "zahteva vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon", in naročnika poziva, da mu omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo v najkrajšem možnem času (v skladu s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2). Glede na navedeno je v predstavljenem smislu pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) ugotavlja, da (šele) iz vsebine vloge z dne 20. 3. 2013 izhaja "zahteva za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zaradi suma, da je naročnik kršil zakon".

Ob upoštevanju vlagateljevih zatrjevanj v zahtevku za revizijo (tretji oziroma četrti odstavek točke III. na strani 4) je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila tudi nadaljnjemu dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz z vpogledom v "Elektronsko sporočilo naročnika z dne 20.03.2013 in z dne 21.03.2013 ter elektronsko sporočilo vlagatelja z dne 21.03.2013". Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz elektronskega sporočila naročnika, dne 20. 3. 2013 poslanega vlagatelju, izhaja, da bo vpogled opravljen po izteku obdobja mirovanja (po 25. 3. 2013), iz elektronskega sporočila naročnika, dne 21. 3. 2013 poslanega vlagatelju, pa med drugim izhaja ugotovitev naročnika, da vlagatelj "ni poslal zahteve zaradi suma", temveč je bila ta zahteva zapisana šele v vlogi z dne 20. 3. 2013, ter sklep naročnika, da mora vlagatelju na podlagi "novega dopisa" ["] "vpogled omogočiti še v teku mirovanja".

Iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s svojim ravnanjem v konkretnem primeru ni kršil 22. člena ZJN-2, s tem pa tudi ne vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Ker ne iz vloge z dne 14. 3. 2013 ne iz kakega drugega spremnega dokumenta ne izhaja zahteva vlagatelja za vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon (ZJN-2), je pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) zatrjuje, da je postopal v skladu z določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 s tem, ko je "načrtoval postopanje v skladu z določili omenjenega člena; torej omogočiti vpogled" ["] "v roku 25 dni". Naročnik mora namreč, kot je bilo to zapisano že doslej, v primeru, ko iz vloge ne izhaja zahteva ponudnika za vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon (ZJN-2), organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled.

Naročnik je bil tako šele na podlagi vloge z dne 20. 3. 2013, v kateri vlagatelj navaja, da "zahteva vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon", naročnik pa jo je, kot v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) zatrjuje sam, prebral dne 21. 3. 2013 ob 7.00 uri zjutraj, dolžan vlagatelju zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če so okoliščine to dopuščale, pred potekom obdobja mirovanja.

Kot izhaja iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (na strani 3) je naročnik vlagatelju ob upoštevanju vsebine vloge z dne 20. 3. 2013 omogočil "vpogled v najkrajšem možnem času, tj. 25. 3. ob 9.00 uri, še pred potekom roka mirovanja". Dejstvu, da mu je naročnik "na zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo, dne 25.03.2013, omogočil vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika, obvestilo DURS, izdano za vlagatelja", v dopolnitvi zahtevka za revizijo pritrjuje tudi vlagatelj. Iz razloga, ker
" je bila vloga z dne 20. 3. 2013 vložena ob koncu delovnega dne naročnika (20. 3. 2013 ob 14. uri in 58 minut, delovnik naročnika pa je trajal do 15. ure), omenjenim dejstvom pa vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo ne nasprotuje (vlagatelj med drugim tako ne nasprotuje niti dejstvu, da je omenjenega dne delovnik naročnika trajal do 15. ure),
" je naročnik vlagateljevo vlogo z dne 20. 3. 2013, kot zatrjuje, prebral dne 21. 3. 2013 ob 7. uri, omenjenemu dejstvu pa vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo ne nasprotuje,
" datum 23. 3. 2013 predstavlja soboto, datum 24. 3. 2013 pa nedeljo,
" je naročnik (kar je med naročnikom in vlagateljem nesporno) vlagatelju vpogled omogočil dne 25. 3. 2013 (to je pred potekom obdobja mirovanja),
" je moral naročnik ponudnika, v ponudbo katerega bo (oziroma je bil) izveden vpogled (v konkretnem primeru izbranega ponudnika), seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese (peti stavek sedmega odstavka 22. člena ZJN-2), kar pomeni, da je moral naročnik datum vpogleda določiti tudi ob upoštevanju omenjene določbe ZJN-2,
vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, upoštevaje njeno dopolnitev, ni uspel dokazati, da mu v konkretnem primeru naročnik vpogleda ni zagotovil v najkrajšem možnem času. Vlagatelj namreč ni konkretizirano predstavil nobenega dejstva, prav tako pa ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da mu naročnik vpogleda ni zagotovil v najkrajšem možnem času, temveč le splošno (in nedokazano) zatrjuje (predzadnji odstavek na strani 2 dopolnitve zahtevka za revizijo), da naročnik "ni imel nobenega razloga, da ne bi omogočil vpogleda nemudoma po prejemu zahtevka oz. da je z vpogledom zavlačeval do zadnjega dne". Kot ključnega pri tem ne gre prezreti dejstva, da je nastalo stanje v pretežnem delu posledica vlagateljevega ravnanja, saj v svoji vlogi z dne 14. 3. 2013 ni navedel, da vpogled v ponudbe (in ostalo dokumentacijo naročnika) zahteva zaradi suma, da je naročnik kršil zakon (ZJN-2), pač pa je to storil šele v svoji vlogi z dne 20. 3. 2013. Vlagatelj tako ni izkazal, da mu je bila zaradi ravnanja naročnika "onemogočena temeljita priprava dopolnitve zahtevka, s tem pa tudi učinkovito pravno varstvo" (predzadnji odstavek na strani 2 dopolnitve zahtevka za revizijo).

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija (zlasti še upoštevaje dejstvo, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled pred potekom obdobja mirovanja) ni izvedla dokaznega predloga, da "vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika" in "potrdilo DURS za vlagatelja, ter vlagatelju dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni ta zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bodo pridobljeni pri vpogledu v dokumentacijo".

V posledici predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem (ko je vlagatelju dne 25. 3. 2013 "omogočil vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika, obvestilo DURS, izdano za vlagatelja") kršil katero od določb razpisne dokumentacije oziroma katero od določb ZJN-2 (zlasti še njegov 8. oziroma 22. člen).

Čeprav to na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije ne vpliva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi sicer z ničemer ni dokazal (zgolj) zatrjevanega dejstva (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da "je poskušal dne 14.03.2013 Potrdilo DURS pridobiti s strani davčnega organa, vendar mu ga ta ni želel posredovati".

Vlagatelj kot naslednje v zahtevku za revizijo (točka III.) zatrjuje, da je obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. nepopolno in "v obrazložitvi pavšalno", saj naročnik v njem ni navedel, katere podatke je "v zvezi vlagatelja in izbranega ponudnika zahteval s strani davčnega organa, kaj natančno je prejel s strani davčnega organa, ni navedel datuma preverjanja, pa tudi ne naslova domnevno neporavnanih davčnih obveznosti vlagatelja".

Vlagateljeve navedbe, kot izhajajo iz izpostavljenega dela zahtevka za revizijo, je v konkretnem primeru potrebno obravnavati z vidika 79. člena ZJN-2.

Iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v delih, ki so v konkretnem primeru pravno relevantni za rešitev zadeve, izhaja, da po pregledu in ocenjevanju ponudb naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti, navesti ugotovitve ter razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti tudi ponudnike. Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da je iz njega mogoče razbrati, da
" je naročnik, vezano na vlagatelja, "s strani davčnega organa" zahteval podatke o tem, ali ima vlagatelj na dan oddaje ponudbe poravnane vse zapadle davčne obveznosti,
" je naročnik "s strani pristojnega davčnega urada dne 06.03.2013 prejel dokument "Podatki izpolnjevanju davčnih obveznosti za potrebe vodenja postopkov javnega naročanja"," za tem pa je navedena tudi konkretna številka prejetega dokumenta,
" je datum, na katerega je naročnik preverjal podatek o poravnanih zapadlih davčnih obveznostih, dan oddaje ponudb, torej 14. 2. 2013.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik svoje obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. obrazložil, navedel ugotovitve ter razloge zanj, o njem pa je pisno obvestil vlagatelja. Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) tako ni uspel dokazati, da je naročnik z vsebino obrazložitve, kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II., kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2. Če je vlagatelj ocenil, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje vseh razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, ki bi jih poleg že navedenih še želel izvedeti, bi na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 pri naročniku lahko v treh delovnih dneh po prejemu odločitve vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa tega ni storil. Z opisanim ravnanjem je torej vlagatelj opustil svojo pravico, kot izhaja iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik vlagatelju dne 25. 3. 2013 omogočil vpogled v "Potrdilo DURS" (predzadnji odstavek na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo) oziroma v "obvestilo DURS, izdano za vlagatelja" (prvi odstavek na strani 2 dopolnitve zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja (zadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. jasno razbrati tako obrazložitev "glede statusa vlagateljeve ponudbe po spremembi odločitve", kakor tudi obrazložitev "o posledicah, ki jih ima vsebina Potrdila DURS na vlagateljevo ponudbo". Iz vsebine obrazložitve obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II., zlasti še iz zaključka naročnika, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh zapadlih neplačanih davčnih obveznosti, v navezavi na zapis "IZLOČITEV" za navedbo vlagateljeve ponudbe (v tabeli na strani 3) namreč (kljub naročnikovi opustitvi navedbe pravnih podlag) jasno izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila kot nepravilna in nepopolna (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (torej tudi pogoja iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2) je namreč nepravilna, v posledici pa nepopolna, vse ponudbe, ki niso popolne, pa mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj v konkretnem primeru obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. mogel in moral razumeti na predstavljeni način, da je vlagatelj obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. dejansko razumel na predstavljeni način, pa izhaja tudi iz preostale vsebine zahtevka za revizijo in dopolnitve zahtevka za revizijo.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da se obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. ne da preizkusiti. Ker je naročnik vlagatelju dne 25. 3. 2013 omogočil vpogled v "Potrdilo DURS" (predzadnji odstavek na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo) oziroma v "obvestilo DURS, izdano za vlagatelja" (prvi odstavek na strani 2 dopolnitve zahtevka za revizijo), vlagatelj pa je svoj zahtevek za revizijo z vlogo z dne 25. 3. 2013 dopolnil, vlagatelj v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) tudi ni uspel dokazati, da je naročnik (upoštevaje doslej predstavljeno dejansko stanje) s svojim ravnanjem kršil njegovo pravico do izjave.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, razlog za spremembo odločitve pa ni utemeljen, saj je imel na dan oddaje ponudbe (dne 14. 2. 2013) poravnane vse davčne obveznosti oziroma je bil v preplačilu "za preko 12.000,00"".

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v točki 1.1 Povabila k oddaji ponudbe ponudnike povabil, da svojo ponudbo predložijo v skladu z razpisno dokumentacijo. Kot izhaja iz točke 6.1 razpisne dokumentacije so morali ponudniki za pravilnost ponudbe med drugim predložiti Izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-2) in podpisano vlogo OBR-2/1. Če je ponudnik nastopal s podizvajalci, je bilo potrebno omenjena (potrjena) obrazca v ponudbi priložiti za vse imenovane podizvajalce. V 3. točki omenjene izjave (OBR-2) gospodarski subjekt (ponudnik oziroma podizvajalec) izjavlja, da izpolnjuje pogoj, da "na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri" ima "sedež, ali predpisi države naročnika," nima "zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več", obrazec OBR-2/1 pa predstavlja vsebino vloge za pridobitev podatkov o izpolnjevanju obveznosti v zvezi s plačili davkov oziroma prispevkov za socialno varnost. Podrobnejša pravila glede izpolnjevanja in predložitve obrazca OBR-2/1 je naročnik določil v točki 11.8 razpisne dokumentacije, v točki 6.2 razpisne dokumentacije pa je še določil, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje (vključno s pogoji, določenimi v točki 6.3 razpisne dokumentacije) in predložili ustrezna dokazila. Ponudniki so morali izjave predložiti na predpisanih obrazcih naročnika brez dodatnih pogojev, pripisi in dodatni pogoji ponudnika pa se ne upoštevajo (točka 11.2 razpisne dokumentacije).

V točki 6.3.3 razpisne dokumentacije je naročnik določil pogoj, da ponudnik "nima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v rednosti 50 evrov ali več" (v nadaljevanju: pogoj 6.3.3). Kadar je ponudnik nameraval javno naročilo izvesti s podizvajalcem, je moral omenjeni pogoj izpolnjevati tudi podizvajalec. Vsebinsko enak pogoj izhaja tudi iz 3. alinee točke III.2.1) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil. Naročnik je (zaradi možnosti hitrejše izbire) v omenjeni točki razpisne dokumentacije predlagal, da ponudniki na datum oddaje ponudbe sami pridobijo "uradno potrdilo DURS-a" (to je moralo biti izdano izključno na datum oddaje ponudbe), ga vložijo v ponudbo ali pa v posebno kuverto kot dopolnitev ponudbe. Enako je veljalo za podizvajalce. Naročnik je ob tem zapisal tudi, da "Predlog naročnika ni pogoj".

Upoštevaje predstavljena dejstva je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v Spisek prispelih ponudb, številka JN 01/2013-sp, z dne 14. 2 2013, pri tem pa ugotovila, da je v njem kot datum prispetja vlagateljeve ponudbe zapisan datum 14. 2. 2013. Glede na to je moral vlagatelj pogoj 6.3.3 razpisne dokumentacije izpolnjevati na omenjeni dan.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil tako potrjeno (izpolnjeno, podpisano in žigosano) Izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-2) kakor tudi podpisano vlogo OBR-2/1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj 6.3.3 razpisne dokumentacije naročnik določil na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. Ker se izpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izkaže z dokazilom iz uradne evidence (peti odstavek 42. člena ZJN-2), ponudniku pa ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco (namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba), saj podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam (šesti odstavek 41. člena ZJN-2), je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da je naročnik s preverjanjem, ali je ponudba vlagatelja popolna, pričel dne 20. 2. 2013, ko je na Davčno upravo Republike Slovenije odposlal vlogo številka JN 01/2013-do, z dne 18. 2. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 18. 2. 2013), v kateri je Davčno upravo Republike Slovenije zaprosil za potrdilo iz uradne evidence (potrdilo o plačanih prispevkih in davkih) tudi v navezavi na vlagateljevo ponudbo. Naročnik je Davčno upravo Republike Slovenije zaprosil, da svoje potrdilo izda "za stanje na dan 14. 2. 2013".

Naročnik je dne 6. 3. 2013 prejel dokument Davčne uprave Republike Slovenije, številka DT 42900-10736/2013-_2_-08-122-31, z dne 4. 3. 2013 (v nadaljevanju: dokument Davčne uprave Republike Slovenije), podatki v njem pa potrjujejo naročnikov zaključek, da vlagatelj "na dan oddaje ponudbe (dne 14.02.2013) ni imel poravnanih vseh zapadlih neplačanih davčnih obveznosti" (četrti odstavek na strani 3 obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II.) v vrednosti, večji od 50 eurov. Tudi iz dokumenta Davčne uprave Republike Slovenije, številka DT 42900-10736/2013-_4_-08-122-31, z dne 20. 3. 2013, ki ga vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo, izhaja, da se (v navezavi na vlagatelja) iz knjigovodskih evidenc davčnega organa po stanju na dan 14. 2. 2013 izkazujejo neporavnane davčne obveznosti (v istem znesku, kot izhaja iz dokumenta Davčne uprave Republike Slovenije, ki ga je pridobil naročnik).

Vlagatelj v navezavi na navedeno ugotovitev v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo) sicer zatrjuje, da je bil (omenjenega dne) v "preplačilu za preko 12.000,00"", Davčna uprava Republike Slovenije pa bi na podlagi prejete pobotne izjave morala izvesti pobot. Ta naj bi, skladno z določili Obligacijskega zakonika, učinkoval za nazaj (ex tunc), v konkretnem primeru naj bi tako začel učinkovati najkasneje z dnem 11. 2. 2013.

V navezavi na sklicevanje vlagatelja na Obligacijski zakonik Državna revizijska komisija pripominja, da se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, določbe Obligacijskega zakonika uporabljajo glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu (drugi odstavek 1. člena Obligacijskega zakonika), Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/2011 " uradno prečiščeno besedilo, ZDavP-2-UPB4, in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o davčnem postopku) pa vprašanje preplačila oziroma vračila davka ureja (na primer v 97. členu).

V zvezi z izvedbo pobota v skladu z določili Zakona o davčnem postopku Državna revizijska komisija izpostavlja, da po Zakonu o davčnem postopku postopajo organi oziroma osebe, določeni v njegovem 2. členu, v davčnih zadevah pa odloča davčni organ (prvi odstavek 4. člena Zakona o davčnem postopku). Državna revizijska komisija vezano na navedeno ugotavlja, da iz dokumentov Davčne uprave Republike Slovenije, kot so že bili predstavljeni v tem sklepu, nedvoumno izhaja, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe (dne 14. 02. 2013) ni imel poravnanih vseh zapadlih neplačanih davčnih obveznosti, tako pa tudi, da te obveznosti na dan oddaje ponudbe niso bile pobotane (dokument Davčne uprave Republike Slovenije, številka DT 42900-10736/2013-_4_-08-122-31, z dne 20. 3. 2013). Zahtevek za vračilo presežka oziroma pobotno izjavo je vlagatelj, kot to v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 7) navaja sam, podal Davčni upravi Republike Slovenije dne 26. 2. 2013, torej po oddaji svoje ponudbe naročniku. Davčna uprava Republike Slovenije je izpostavljena dokumenta izdala na podlagi tretjega odstavka 19. člena Zakona o davčnem postopku, torej pri izvrševanju javnega pooblastila, zaradi česar je Državna revizijska komisija glede vprašanja, ali in kdaj so (bili) v konkretnem primeru, upoštevaje Zakon o davčnem postopku, izpolnjeni pogoji za vračilo presežka (preplačila) davka oziroma pobot, sledila navedenima dokumentoma. Pri tem je Državna revizijska komisija ravnala tudi skladno z ustaljeno prakso tega organa v podobnih primerih (prim. npr. zadevo 018-292/2012).

Predstavljenih zaključkov ne spreminja noben od dokazov, ki jih vlagatelj podaja v prvih devetih alineah na strani 8 zahtevka za revizijo. Upoštevaje (predstavljeno) dokazno vrednost dokumentov Davčne uprave Republike Slovenije Državna revizijska komisija ni dvomila v resničnost dejstev, ki so v njiju navedena, niti ni dvomila v pristnost omenjenih dokumentov, zato tudi ni izvedla dokaznega predloga vlagatelja, da "po potrebi opravi dodatne poizvedbe pri RS, MF, DURS Ljubljana glede dejanskega stanja terjatev vlagatelja in DURS na dan 14.02.2013" (drugi odstavek in enajsta alinea četrtega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo), niti dokaznega predloga po zaslišanju direktorja vlagatelja (deseta alinea četrtega odstavka na strani 8 zahtevka za revizijo). Na podlagi doslej predstavljenih dejstev in dokazov je Državna revizijska komisija namreč ocenila, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev v predmetni zadevi, ustrezno razjasnjeno. V navezavi na slednje navedeni dokazni predlog pa Državna revizijska komisija tudi sicer ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, o čem naj bi direktor vlagatelja izpovedal (v zvezi s tem primerjati 236. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 26/1999, s sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Iz razloga, ker v konkretnem primeru ni pravno relevantno, ali se vlagatelj resnično nikoli ni izogibal plačilu akontacije davka od dohodkov pravih oseb oziroma plačilu drugih davkov, pač pa je pravno relevantno, ali je vlagatelj imel na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več, Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaznega predloga s "preverb[o] pri pristojnem davčnem organu". Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da izvedba omenjenega dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev odločilnih dejstev v predmetnem revizijskem postopku. Upoštevaje navedeno v konkretnem primeru tudi ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (peti odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), da njegove obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost oziroma v zvezi s plačili davkov niso bile neporavnane po njegovi krivdi.

Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo iz razloga, ker je ugotovil, da vlagatelj "na dan oddaje ponudbe (dne 14.02.2013) ni imel poravnanih vseh zapadlih neplačanih davčnih obveznosti", izločil kot nepopolno, kršil katero od določb ZJN-2 (v navezavi na določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (IV. točka zahtevka za revizijo), da je naročnik dolžan v skladu s 77. členom ZJN-2 ponudbo preveriti pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila, nikakor pa ne med postopkom mirovanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bistvo obdobja mirovanja (13.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) v tem, da naročnik v omenjenem obdobju ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če ZPVPJN ali ZJN-2 ne določata drugače (tudi izjeme iz prvega oziroma drugega odstavka 79.a člena ZJN-2, ki jih vlagatelj omenja v petem odstavku na strani 9 zahtevka za revizijo, so vezane na omenjeno izhodišče). Kot izhaja iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 pa lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila tudi po prejemu zahtevka za pravno varstvo (torej v obdobju mirovanja), a le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Res je sicer, da se v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II. naročnik v konkretnem primeru sklicuje na napačno pravno podlago, to je na 77. člen ZJN-2 (v fazi preverjanja ponudb naročnik namreč ne ugotavlja popolnosti predloženih ponudb, temveč na podlagi dejstev, ki so nastopila po poteku roka za oddajo oziroma prejem ponudb " kar je ena od bistvenih razlik glede na fazo pregledovanja ponudb " odloči, da ne bo oddal javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je sicer označil za popolno, oziroma ne bo sklenil pogodbe s ponudnikom, kateremu je z odločitvijo o oddaji javnega naročila to sicer že oddal), vendar pa je v konkretnem primeru jasno razvidno, da je naročnik po vsebini preverjal, ali je ponudba vlagatelja popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Naročnik je namreč, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, s preverjanjem, ali je ponudba vlagatelja popolna (po vsebini na podlagi drugega odstavka 41. člena ZJN-2) pričel že dne 20. 2. 2013, ko je na Davčno upravo Republike Slovenije odposlal vlogo z dne 18. 2. 2013, v kateri je Davčno upravo Republike Slovenije zaprosil za potrdilo iz uradne evidence (potrdilo o plačanih prispevkih in davkih). Dejstvo, da je naročnik v konkretnem primeru (po vsebini na podlagi drugega odstavka 41. člena ZJN-2) preverjal, ali je ponudba vlagatelja popolna, potrjuje tudi ugotovitev, da je naročnik v posledici podatkov, ki jih je pri omenjenem preverjanju pridobil, dne 6. 3. 2013 sprejel novo odločitev o oddaji naročila (dokument Davčne uprave Republike Slovenije je naročnik prejel šele omenjenega dne). Ker
" se izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izkaže z dokazilom iz uradne evidence (peti odstavek 42. člena ZJN-2),
" je naročnik na Davčno upravo Republike Slovenije odposlal vlogo z dne 18. 2. 2013, v kateri je Davčno upravo Republike Slovenije zaprosil za potrdilo iz uradne evidence (potrdilo o plačanih prispevkih in davkih),
" je naročnik v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika vlagateljevo ponudbo opredelil za popolno, preden je pridobil potrdilo iz uradne evidence Davčne uprave Republike Slovenije,
" je bistvo obdobja mirovanja v tem, da naročnik v omenjenem obdobju ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če ZPVPJN ali ZJN-2 ne določata drugače,
" je naročnik po prejemu dokumenta Davčne uprave Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, z namenom odprave nezakonitosti svojo odločitev na lastno pobudo spremenil in sprejel novo odločitev, s katero je nadomestil prejšnjo,
vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da bi bilo potrebno obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II. razveljaviti zgolj zaradi tega, ker je naročnik za svoje ravnanje v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II. navedel napačno pravno podlago. Naročnik torej ni bil "dolžan v skladu s 77. členom ZJN-2 preveriti ponudbo pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila" (četrti odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), pač pa je bil to dolžan storiti zlasti ob upoštevanju drugega, petega in šestega odstavka 41. člena ZJN-2, tretjega in petega odstavka 42. člena ZJN-2, pa tudi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Slednje je naročnik ob upoštevanju dejstev, na katerih temelji obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika II., po vsebini tudi storil.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), da je v nasprotju z načelom transparentnosti v postopkih javnega naročanja, da iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. ni razvidno, kdo so člani strokovne komisije, ki so odločali o izbiri ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določb ZJN-2 ne izhaja, da bi moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila navesti člane njegove strokovne komisije. Naročnik mora namreč na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2 svojo odločitev obrazložiti, navesti ugotovitve ter razloge zanjo, ponudnike pa opozoriti o možnem pravnem varstvu (ob tem pogledati tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2). Glede na navedeno naročnik s tem, ko v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II. ni navedel, kdo so člani strokovne komisije, ni kršil niti 8. člena ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) niti 79. člena ZJN-2. Prav tako gre ugotoviti, da se je vlagatelj s podatkom o tem, kdo so člani strokovne komisije, lahko seznanil na vpogledu v odločbo o imenovanju strokovne komisije, saj mu je naročnik omogočil vpogled v omenjeni dokument (prvi odstavek na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo).

V dopolnitvi zahtevka za revizijo (zadnji odstavek V. točke na strani 2) vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik vpogleda ni omogočil v vse zahtevane dokumente in sicer v dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, kdaj je naročnik opravil "poizvedbe za vlagatelja in izbranega ponudnika", v zapisnike strokovne komisije o analizi ponudb, poročilo strokovne komisije ter drugo dokumentacijo, na podlagi katere bi mu "omogočil izvajanje pravice do preveritve zakonitosti delovanja naročnika".

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, kdaj je naročnik opravil "poizvedbe za vlagatelja in izbranega ponudnika", Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, kako bi omenjena kršitev naročnika, tudi v primeru, če bi bila zares podana, vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Ob vpogledu v dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s poizvedbami pri Davčni upravi Republike Slovenije tako za vlagatelja kot za izbranega ponudnika pričel istega dne (20. 2. 2013), to je pred sprejemom obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, z istim datumom in smiselno enako vsebino vlog ter s prošnjo, da se potrdilo izda za stanje na dan 14. 2. 2013. Poleg tega podatki iz obvestila Davčne uprave Republike Slovenije, ki ga je naročnik pridobil v navezavi na (ponudbo) izbranega ponudnika, niso v nasprotju z zaključki naročnika, kot izhajajo iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v zapisnike strokovne komisije o analizi ponudb oziroma v poročilo strokovne komisije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v dokumentaciji, ki ji jo je odstopil naročnik, omenjenih dokumentov ni najti. Glede na navedeno vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko mu v omenjena dokumenta, ki ju v odstopljeni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni najti, vpogleda ni omogočil, kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2, 22. člen ZJN-2 oziroma "načelo javnosti dokumentacije javnega razpisa" (kot to navaja vlagatelj).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v drugo dokumentacijo, na podlagi katere bi mu "omogočil izvajanje pravice do preveritve zakonitosti delovanja naročnika", Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v dokumentaciji, ki ji jo je odstopil naročnik, ne nahaja (druga) takšna dokumentacija, ki bi v povezavi s sprejeto odločitvijo naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II., lahko vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oziroma na odločanje o njegovem zahtevku za revizijo.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevemu predlogu (kot izhaja iz četrtega odstavka na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo), da mu "dovoli vpogled v celotno dokumentacijo naročnika" in dopolnitev oziroma spremembo zahtevka za revizijo v povezavi s tem, niti ni izvedla dokaznega predloga vlagatelja v zvezi s tem.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo (prvi odstavek VII. točke na strani 3), da je odločba o imenovanju strokovne komisije "sama s seboj v nasprotju, saj uvodoma v točki 2. določa, da komisija izvede postopek v celoti, iz obrazložitve pa izhaja, da je pristojna le za postopek javnega odpiranja ponudb", Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazložitve Odločbe o imenovanju strokovne komisije številka JN 01/2013-O, z dne 25. 1. 2013 (v nadaljevanju: odločba o imenovanju strokovne komisije), ne izhaja, kot zatrjuje vlagatelj, da je komisija "pristojna le za postopek javnega odpiranja ponudb" (podčrtala Državna revizijska komisija), temveč je zapisano, da "Komisija izvede postopek javnega odpiranja ponudb". Ker je odpiranje ponudb del ene od faz postopka oddaje javnega naročila (v zvezi s tem pogledati 6. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2), v 2. točki odločbe o imenovanju strokovne komisije pa je jasno zapisano, da "Komisija izvede postopek v celoti", je omenjeno odločbo o imenovanju strokovne komisije razumeti na način, da strokovna komisija naročnika izvede postopek (oddaje zadevnega javnega naročila) v celoti, vključno s postopkom javnega odpiranja ponudb. Predstavljeni zaključek Državne revizijske komisije potrjuje tudi podatek, naveden v 7. točki Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka JN 01/2013-S, z dne 25. 01. 2013 (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), po katerem bo postopek oddaje (zadevnega) javnega naročila vodila strokovna komisija, ki bo imenovana s posebno odločbo. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je z zatrjevanim ravnanjem naročnika kršena katera od določb ZJN-2. Res je sicer, da bi bila vsebina odločbe o imenovanju strokovne komisije lahko napisana tudi bolj jasno, vendar se da iz nje kljub temu (tudi v navezavi na sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila) razbrati, da strokovna komisija naročnika izvede postopek oddaje zadevnega javnega naročila v celoti (vključno s postopkom javnega odpiranja ponudb).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo (drugi odstavek VII. točke na strani 3), da mu odločba o imenovanju strokovne komisije ni bila vročena, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti in njegovo pravico do pritožbe (saj ni jasno, kdo je pristojen presojati popolnost ponudb), Državna revizijska komisija (ob upoštevanju zaključka, kot izhaja iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa) ugotavlja, da
" je iz odločbe o imenovanju strokovne komisije (v navezavi na sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, v katerega je bil vlagatelju, kot to izhaja prvega odstavka na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo, omogočen vpogled) razbrati, da strokovna komisija naročnika izvede postopek oddaje zadevnega javnega naročila v celoti,
" iz določb ZJN-2 ne izhaja, da bi moral naročnik odločbo o imenovanju strokovne komisije vročiti vlagatelju,
" je bil vlagatelju omogočen vpogled v odločbo o imenovanju strokovne komisije (prvi odstavek na strani 3 dopolnitve zahtevka za revizijo).
Upoštevaje navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem (s tem, ko odločbe o imenovanju strokovne komisije ni vročil vlagatelju) kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo (tretji odstavek na strani 4), da je naročniku očitati neverodostojne navedbe v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II., iz katerega (na strani 4) izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno ponudbenega predračuna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je omenjeno ugotovitev naročnika v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika II. potrebno razumeti v kontekstu preostale vsebine obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II., ne pa ločeno od nje. Ker je naročnik vlagateljevo ponudbo (kot nepopolno) izločil in je v posledici ni (več) razvrstil na ocenjevalni lestvici (torej je pri ocenjevanju ponudb ni upošteval), je razumljivo, da je na strani 4 obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika II. zapisal, da je izbrani ponudnik "ponudil najnižjo ceno ponudbenega predračuna". Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je z zatrjevanim ravnanjem naročnika kršena katera od določb ZJN-2.

V dopolnitvi svojega zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati, da bi z obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb lahko dosegel spremembo svojega položaja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007, objavljenem na spletni strani Državne revizijske komisije, zapisala, da vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), ni izkazan drug element aktivne legitimacije, to je realna stopnja verjetnosti nastanka škode. Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007 opozorila tudi, da iz sodbe Sodišča Evropske unije, sprejete v zadevi številka C-26/03 (Stadt Halle, RPL Recyclingpark Lochau GmbH proti Arbeitsgemeinschaft Thermische Restabfall- und Energieverwertungsanlage TREA Leuna), jasno izhaja, da se pravno varstvo vlagatelja nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb, v morebitnem novem postopku oddaje (istega) javnega naročila pa je potrebno obstoj aktivne legitimacije presojati znova. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je tako ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila izločena kot nepopolna, v postopku pravnega varstva pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri sprejemu takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je možnosti, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), jo je treba izločiti oziroma zavrniti (80. člen ZJN-2), kar pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bila v postopku oddaje konkretnega javnega naročila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, ki se ne nanašajo na vprašanje utemeljenosti izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Ob upoštevanju navedenega stališča Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ne izkazuje pravnega interesa.

V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem neenakopravne obravnave ponudnikov v postopku gre (ob upoštevanju že navedenega) izpostaviti, da bi moral vlagatelj, če naj bi s takšnimi navedbami uspel, v zahtevku za revizijo (oziroma njeni dopolnitvi) izkazati oziroma dokazati, da bi ob enaki obravnavi njegove ponudbe v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika tudi njegova ponudba morala biti označena kot popolna. Zgolj v tem primeru bi namreč izkazal, da bi mu predmetno javno naročilo moglo in moralo biti dodeljeno. Tega pa vlagatelj ni storil. Vlagatelj namreč v dopolnitvi svojega zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj kršitve naročnika, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz več razlogov, ki pa niso enaki ali istovrstni razlogu za izločitev njegove ponudbe. V navezavi na ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj namreč zatrjuje, da predračun v njej ni popoln, da ni predložen osnutek elaborata organizacije in ureditve gradbišča, pa tudi, da garancija za resnost ponudbe ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj torej v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika dejansko zatrjuje nujnost enake končne posledice (to je ugotovitev o nepopolnosti in izločitev ponudbe izbranega ponudnika), to pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v izpostavljenem delu (dopolnitve) zahtevka za revizijo. Tudi v primeru, če bi bila na podlagi obravnave vlagateljevih navedb takšna končna posledica dosežena, vlagatelju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila to namreč ne bi moglo biti dodeljeno.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo in v njegovi dopolnitvi vlagatelj predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v predrevizijskem postopku, niti z zahtevkom za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 6. 2013


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
" DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK, Cesta na Bokalce 51, 1000 Ljubljana
" Odvetniška pisarna mag. Gorazd B. Južina, Trdinova ulica 2, 1000 Ljubljana
" REMONT, d. d., Oblakova ulica 30, 3000 Celje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu