018-179/2013 Gozdarski inštitut Slovenije

Številka: 018-179/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava in montaža osnovne raziskovalne opreme laboratorijev Gozdarskega inštituta Slovenije", v sklopu 2, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Medico tehnika d.o.o., Trpinčeva ulica 108, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 6. 2013

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. 12. 2012 sprejel Sklep št. JNV-B-0004/2012 POG o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v 12 sklopih. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. 12. 2012, pod št. objave JN13403/2012, dne 21. 12. 2012 pa je bilo na Portalu (pod št. objave JN13791/2012) objavljeno še obvestilo o popravku.

Naročnik je dne 18. 3. 2013 izdal dokument "Odločitev", št. 21/29-2013, s katerim je oddal javno naročilo po sklopih, ponudbo vlagatelja pa izločil kot neprimerno. Vlagatelj je v zvezi s tem 28. 3. 2013 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom z dne 15. 4. 2013 zavrnil, medtem ko je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-131/2013-2 z dne 25. 4. 2013 vlagateljevemu zahtevku ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2.

Naročnik je dne 7. 5. 2013 izdal dokument "Odločitev", št. 21/85-2013, iz katerega izhaja, da je po ponovno opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb za sklop 2 kot neprimerno izločil ponudbo vlagatelja, ker ni vsebovala s strani naročnika zahtevanih izjav, in sicer izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter izjave banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi. Naročnik je kot drugi razlog za izločitev navedel še vlagateljevo neresnično izjavo o zakonitem zastopniku. Za sklop 2 je naročnik tako skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbral ponudbo ponudnika Kemomed, d.o.o., Kališka ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Obvestilo o izbiri je vlagatelj prejel 8. 5. 2013.

Vlagatelj je 15. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo, iz katerega smiselno izhaja, da nasprotuje naročnikovi odločitvi o izločitvi njegove ponudbe. Vlagatelj meni, da bi mu moral naročnik dopustiti možnost dopolnitve ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 28. 5. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da vlagatelj svoji ponudbi ni priložil podpisane in žigosane izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (zahteva iz razpisne dokumentacije pod točko III.6) in izjave banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi (zahteva iz razpisne dokumentacije pod točko III.7). Med strankama je sporno, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo vlagatelja brez poziva po dopolnitvi izločil kot nepopolno, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj meni, da bi naročnik moral dopustiti možnost dopolnitve ponudbe, saj po njegovem to izhaja iz številne sodne prakse.

Sporno naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. 78. člen ZJN-2 omogoča le dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, zato je na tem mestu vprašanje, ali je odsotnost zahtevanih izjav o izdaji finančnih zavarovanj mogoče opredeliti kot formalno nepopolnost.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, da bi z zahtevanimi izjavami banke razpolagal že v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe.

Skladno z navedenim in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije glede formalno nepopolne ponudbe nepredložitev izjave banke o izdaji bančne garancije v konkretnem primeru ne pomeni formalne nepopolnosti ponudbe, ampak vsebinsko pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti z dopolnjevanjem v okviru instituta formalno nepopolne ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Naročnik je bil upravičen in dolžan vlagateljevo ponudbo označiti kot nepopolno ter jo izločiti iz postopka brez zahteve po dopolnitvi.

Vlagatelj se v revizijskem zahtevku sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije iz prejšnjega revizijskega postopka (sklep št. 018-131/2013-2), kjer je z zahtevkom uspel. Državna revizijska komisija je tedaj razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila za sklop 2, saj je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ker naj ne bi vsebovala bančne garancije za resnost ponudbe, čeprav je bila ta priložena ponudbi. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se postopek po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Navedba Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj ("da naročnikovi argumenti, navedeni šele v okviru predrevizijskega postopka, ne predstavljajo dopustnih argumentov v prid izločitve vlagateljeve ponudbe"), se nanašajo na tedanji predrevizijski postopek, ki je sledil naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 18. 3. 2013, ko je naročnik s sklepom revizijski zahtevek zavrnil in pri tem navajal drugačen razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, kot v odločitvi o oddaji naročila. Omenjena navedba Državne revizijske komisije torej ne pomeni napotka naročniku, katere razloge za izločitev posamezne ponudbe sme ali katerih ne sme upoštevati v (ponovljeni) fazi pregleda in ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja še, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne prereka utemeljenosti drugega naročnikovega razloga za izločitev njegove ponudbe - neresnične izjave o zakonitem zastopniku. Posledično je potrebno zaključiti, da je bil naročnik tudi na podlagi navedenega (med strankama nespornega) razloga vlagateljevo ponudbo upravičen označiti kot nepopolno in jo izločiti.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe oz. izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednji tudi niso bili predmet odločanja Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 10. 6. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Medico tehnika d.o.o., Trpinčeva ulica 108, 1000 Ljubljana
- Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
- Kemomed d.o.o., Kališka ulica 9, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.