018-105/2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-105/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek Šinko v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo, montažo in pogarancijsko vzdrževanje stropnih stativov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Medicoengineering, d. o. o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 5. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 25. 1. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV204/2013) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. NMV001/2013-POG-6 z dne 25. 2. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Mollier, d. o. o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je navedel, da je prejel tri ponudbe, ki jih je razvrstil po merilu najnižja cena, ponudba izbranega ponudnika je najcenejša in popolna, zato jo je izbral. Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba izmed prejetih ponudb najdražja.

Na vlagateljevo zahtevo (dopis z dne 27. 2. 2013) je naročnik 4. 3. 2013 organiziral vpogled v ponudbe, ki ga je dokumentiral z zapisnikom št. NMV001/2013-POG-11.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 3. 2013 in predlagal, da se mu omogoči vpogled v obe konkurenčni ponudbi, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnik kršil 6., 8., 9. in 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter prvi odstavek 80. člena ZJN-2,
" mu je naročnik omejil vpogled v konkurenčni ponudbi, pri čemer je iz ponudbe izbranega ponudnika pridobil le podatek o proizvajalcu ponujene opreme, ne pa tudi o ponujenem modelu, ki tudi ne more biti poslovna skrivnost, v ponudbo drugouvrščenega ponudnika pa ni mogel sploh vpogledati,
" je ponujena oprema prosto dostopna na trgu, zato podatki o njej ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, poslovne skrivnosti pa ne morejo predstavljati niti prospekti,
" lahko upravičeno domneva, da iz ponudb niti ni natančno razvidno, kaj sploh je ponudil posamezni ponudnik, saj iz "''katalogov'' prospektov", ki zajemajo več različnih izdelkov, ni razvidno, kateri model je ponujen, naknadno dopolnjevanje oziroma opredeljevanje, kateri izmed artiklov iz kataloga je ponujen, pa bi predstavljalo kršitev 78. člena ZJN-2,
" bi moral vpogledati v ponudbe tudi upoštevajoč odločitev v zadevi št. 018-454/2011,
" je glede na videni del prospekta proizvajalca Trumpf izbrani ponudnik verjetno ponudil model TruPort 5000, 5510 ali 7000, ki pa tehnično ne ustrezajo, saj bi bila ponudba lahko primerna samo, če bi ponudil model TruPort 5500 ali 7500, kar pa glede na ceno ni verjetno, pregledati pa bi bilo tudi treba, ali ponuja tudi dodatke na stativu,
" splošen katalog ni dovolj "za pravilno ponudbo" zahtevanih stativov, saj morajo biti priložene originalne tehnične sheme proizvajalca za vsako konfiguracijo stativa posebej, konfiguracija in pravilni tehnični prikazi pa dokazujejo, kaj izbrani ponudnik ponuja, saj se cene ponujenih stativov razlikujejo od konfiguracije, zato je zahteval vpogled v tehnične sheme in zahteval natančen model in tip ponujenega stativa, česar pa ni dobil,
" je iz preteklih javnih naročil znana praksa izbranega ponudnika, da prilaga tehnične sheme napisane s prosto roko, na katere vpiše tehnične podatke, ki jih zahtevajo popisi, kar pa niso originalna konfiguracija proizvajalca,
" drugouvrščeni ponudnik je predložil zgolj katalog proizvajalca Mindray brez ustreznih tehničnih shem, oprema tega proizvajalca pa ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih zahtev.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 13. 3. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev.

Naročnik je s sklepom št. KM-22-03-2013/rev z dne 22. 3. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je povzel zahtevek za revizijo, izjasnitev izbranega ponudnika in stališče člana naročnikove komisije za pregled in ocenjevanje ponudb ter navedel, da:
" je ponudba skladna z vsemi tehničnimi zahtevami,
" je izbrani ponudnik v izjasnitvenem poročilu razkril tipe ponujenih modelov stativov, ti pa so razvidni tudi iz predračuna, ki ga ne šteje za poslovno skrivnost, zato naročnik meni, da ni več razlogov za nadaljnji vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo drugega sodelujočega ponudnika, saj vlagatelj navaja, kateri tipi stativa izpolnjujejo naročnikove zahteve, ravno te tipe pa je izbrani ponudnik ponudil,
" je vlagatelj že na vpogledu dobil dovolj informacij za ugotovitev, ali je ponudba izbranega ponudnika primerna,
" nizka cena ne pomeni, da izbrani ponudnik ni ponudil tipa stativa, ki izpolnjuje tehnične zahteve,
" je vlagatelju omogočil vpogled v obsegu iz 22. člena ZJN-2, poleg tega pa mu je omogočil seznanitev z delom prospekta, saj je celoten dostopen na spletni strani proizvajalca, vlagatelj pa ga je tudi pridobil, kar izhaja iz zahtevka za revizijo,
" je kot poslovno skrivnost varoval tehnične risbe in certifikate o servisnem osebju.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. NMV001/2013-POG-15 z dne 26. 3. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-105/2013-2 z dne 19. 4. 2013).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj bi ta bila neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem ne bila popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kar bi zahtevalo njeno izločitev (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), in ko je vlagatelju v nasprotju z 22. členom ZJN-2 (konkretno pa s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2) omejil vpogled v dokumentacijo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Vprašanje vpogleda v ponudbe in dokumentacijo ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.

Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.), varstvo poslovne skrivnosti pa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.).

Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 so ne glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2 javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila prejel tri ponudbe, vlagateljeva ponudba pa je bila po merilu najnižja cena (13. točka Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 9 razpisne dokumentacije) najdražja in torej po tem merilu najmanj ugodna. Najcenejšo in torej po tem merilu najugodnejšo ponudbo je predložil izbrani ponudnik.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 2. 2013 zahteval vpogled v "ponudbeno dokumentacijo in dokumentacijo spisa izbranega ponudnika podjetja Mollier d.o.o., Celje ter ponudnika AMS Meding d.o.o., Dramlje", naročnik pa je vpogled organiziral 4. 3. 2013, o čemer je vodil zapisnik, iz katerega so tudi razvidne vlagateljeve pripombe pri vpogledu v dokumentacijo. Iz tega zapisnika je med drugim razvidno, da se je vlagatelj seznanil s prvima dvema stranema (torej delom) kataloga v angleškem jeziku, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, in da je izbrani ponudnik ponudil artikel proizvajalca Trumpf, model TruPort, ni pa mu bil omogočen vpogled v podatek o konkretnem modelu ponujenega artikla (v nadaljevanju: tip). Izbrani ponudnik je na zapisnik dal pripombo, da je katalog javno dostopek na spletni strani proizvajalca Trumpf. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da ni bilo mogoče vpogledati v ponudbo ponudnika AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah, ker "so vsi podatki, ki zanimajo ponudnika Medicoengineering, označeni kot poslovna skrivnost".

Naročnik je v 2. točki dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. NMV001/2013-POG-6 z dne 25. 2. 2013 navedel, da je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 najprej razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna, v 3. točki tega dokumenta pa je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik ugotavljal, ali je popolna le ponudba izbranega ponudnika, saj jo je izbral, ne pa tudi, ali sta popolni vlagateljeva ponudba in ponudba ponudnika AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah, ki je predložil drugo najcenejšo in torej po merilu najnižja cena drugo najugodnejšo ponudbo. To pomeni, da mora vlagatelj za izboljšanje svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila izpodbiti le odločitev o oddaji javnega naročila izbranem ponudniku, ne da bi moral tudi zatrjevati, da je ponudba ponudnika AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah nepopolna, saj ta še ni bila predmet odločanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato tudi ni obravnavala kršitve pravice do vpogleda v ponudbo ponudnika AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah, saj ugotavljanje te kršitve ne bi v ničemer vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. To potrjuje že peti odstavek 31. člena ZPVPJN, ki ureja vprašanje dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih vlagatelj pridobi pri vpogledu v dokumentacijo, ki se mu dovoli po ugotovitvi kršitve pravice do vpogleda vanjo. V prvi povedi petega odstavka 31. člena ZPVPJN je namreč določen pogoj ("Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, ""), ki kaže na to, da je vpogled potreben za navedbo dejstev in predlog dokazov po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, da bi se ugotovila določena naročnikovega kršitev v postopku oddaje javnega naročila, naročnikove kršitve v zvezi z ugotavljanjem popolnosti ponudbe ponudnika AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah pa, kot že navedeno, ne bi bilo mogoče niti ugotoviti, ker naročnik ponudbe tega ponudnika ni še pregledal, saj je ravnal po drugem odstavku 41. člena ZJN-2. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo le glede ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj najprej navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled v svojo dokumentacijo, "ne pa v ponudbe izbranih ponudnikov ["]" (str. 2 zahtevka za revizijo) in da "je dobil le vpogled v podatek o proizvajalcu ponujene opreme izbranega ponudnika (ne pa o ponujenem modelu)" (str. 2 zahtevka za revizijo). Vlagatelj zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika "v celoti" (str. 3 zahtevka za revizijo) oziroma "v vseh delih" (str. 5 zahtevka za revizijo), pri čemer zahteva, da "se mu omogoči naknadna izjasnitev glede nepopolnosti v tehničnem delu" (str. 5 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj priznava, da mu je naročnik omogočil vpogled v vsaj del ponudbe izbranega ponudnika, zato je nejasno vlagateljevo stališče, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v celoti. Vlagatelj bi bil namreč upravičen vpogledati le še v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere mu naročnik neupravičeno ni že omogočil vpogleda.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v zapisnik o vpogledu z dne 4. 3. 2013 zapisal, da "omogočen bo vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, za katere bo vlagatelj zaprosil, ob upoštevanju poslovne skrivnosti" (str. 2), vendar ni povsem jasno, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj vpogledal, saj naročnik ni konkretno naštel teh delov oziroma dokumentov. Vendar po drugi strani iz zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj (vsaj deloma) konkretizira razloge za dovolitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika le glede "obrazce[v] ki jih je izdelal naročnik" (str. 3 zahtevka za revizijo), "komercialni[h] prospekt[ov] ponujenih artiklov" (str. 3 zahtevka za revizijo), "''katalogov'' prospektov" (str. 3 zahtevka za revizijo) in "tehničn[ih] shem["]" (str. 4 in 5 zahtevka za revizijo), zato je Državna revizijska komisija odločala o kršitvi pravice do vpogleda le glede teh (vsaj delno konkretiziranih) delov ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v točki 5.1. (Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije) ponudnike "napro[sil], da predloži[jo] izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po naslednjem vrstnem redu:
- podpisana ponudba (OBR-3);
- podpisana izjava o izpolnjevanju pogojev (OBR-4);
- izpolnjen in podpisan predračun (OBR-5);
- opis ponudbe v skladu z zahtevanimi karakteristikami v slovenskem jeziku;
- priložen katalog ali prospekt ponujene opreme, iz katerega so razvidne vse zahtevane strokovne zahteve naročnika;
-navodila za uporabo v slovenskem in angleškem jeziku
- vzorec pogodbe za opremo 6/1 (izpolnjen, podpisan in žigosan)
- vzorec pogodbe za vzdrževanje 6/2 (izpolnjen, podpisan in žigosan)".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je iz točke 5.1. (Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije) mogoče razbrati, katere sestavne dele vsebuje ponudbena dokumentacija.

Obrazec OBR-3 je obrazec ponudbe (str. 12 razpisne dokumentacije), obrazec OBR-4 je izjava o izpolnjevanju pogojev (str. 13 razpisne dokumentacije), obrazec OBR-5 je obrazec predračuna (str. 18"19 razpisne dokumentacije), vzorec 6/1 je obrazec "pogodbe o nakupu opreme" (str. 20"25 razpisne dokumentacije) skupaj s prilogo 1 "Specifikacija predmeta naročila (ponudba ali predračun" kot prilogo 1 k obrazcu OBR-5 (str. 26 razpisne dokumentacije), vzorec 6/2 pa obrazec "pogodbe o preventivnem vzdrževanju" (str. 27"30 razpisne dokumentacije) skupaj s prilogami 1 "Načrt / specifikacija preventivnega vzdrževanja (terminski plan) " priloži izvajalec" kot priloga 2 k obrazcu OBR-5 (str. "31" razpisne dokumentacije), 2 "Cenik potrošnega materiala in rezervnih delov za stropne stative" (str. "30" razpisne dokumentacije) in 3 "Seznam pooblaščenih oseb za vzdrževanje" (str. "30" razpisne dokumentacije). Iz prilog k vzorcema 6/1 in 6/2 izhaja, da je naročnik pripravil obrazec le za prilogo 3 k vzorcu 6/2, saj je pripravil tabelo za vnos podatkov, sicer pa so druge priloge vsebujejo navodilo, kaj morajo ponudniki predložiti oziroma kaj mora priloga vsebovati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kot "obrazce ki jih je izdelal naročnik" (str. 3 zahtevka za revizijo) glede na točko 5.1. (Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije) mogoče uvrstiti le OBR-3, OBR-4 in OBR-5 ter vzorca 6/1 in 6/2, ne pa opisa ponudbe in katalogov ali prospektov, saj v tem primeru gre za dokumentacijo, ki jo pripravijo ali posredujejo ponudniki, glede na priloge k vzorcema 6/1 in 6/2 pa je kot "obrazce ki jih je izdelal naročnik" (str. 3 zahtevka za revizijo) mogoče šteti še prilogo 3 k vzorcu 6/2.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je predložil izpolnjene obrazce OBR-3, OBR-4 in OBR-5 ter vzorce 6/1 in 6/2, predložil pa je tudi priloge k njim (in torej tudi prilogo 3 k vzorcu 6/2).

V odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 11) naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v "podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe" in da je ravnal v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je štela, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v navedene podatke, saj iz vlagateljevih trditev v zahtevku za revizijo ni mogoče razbrati drugače, na kar je mogoče tudi sklepati glede na vsebino pripomb iz zapisnika z dne 4. 3. 2013, kjer vlagatelj ne navaja, da ni dobil vpogleda niti v te podatke. Državna revizijska komisija je upoštevala tudi izjavo izbranega ponudnika na zapisnik z dne 4. 3. 2013, da je "dovolil vpogled v ponudbeno dokumentacijo v skladu z 22. členom ZJN-2 in dovolil je vpogled naslovne strani ponujenega kataloga. Poleg razkriva še tip ponujenega stativa ["]", ki ji vlagatelj glede podatkov "količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe" ne na zapisnik ne v zahtevku za revizijo ne ugovarja. Državna revizijska komisija pa je upoštevala tudi vlagateljevo zahtevo, da se mu omogoči naknadna izjasnitev le glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v tehničnem delu, kar omogoča sklepanje, da vlagatelj ni bil uspešen z vpogledom v ta del ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v obrazce OBR-3, OBR-4 in OBR-5 ter vzorce 6/1 in 6/2 skupaj s prilogo 3 k vzorcu 6/2 ni vpisal tehničnih podatkov o ponujenih artiklih, saj so ti razvidni iz posameznih prilog (katalog, tehnične sheme), v katere si vlagatelj želi vpogledati, ravno tako pa v teh obrazcih niso določeni prostori za vpis takšnh podatkov. Zato tudi morebitna ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v navedene "obrazce ki jih je izdelal naročnik" (str. 3 zahtevka za revizijo) vlagatelju ne bi mogla služiti za "naknadn[o] izjasnitev glede nepopolnosti v tehničnem delu" (str. 5 zahtevka za revizijo) in se Državna revizijska komisija zato do kršitve pravice do vpogleda v ta del ponudb(ene dokumentacij)e izbranega ponudnika ni nadalje opredeljevala. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je do konkretizacije ponujenih artiklov v nekaterih izmed teh obrazcev (OBR-3, OBR-5 in vzorca 6/1 in 6/2) mogoče priti, vendar le posredno zaradi sklicevanja izbranega ponudnika na številko ponudbe in/ali predračuna, vendar kršitve sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 ne predstavlja naročnikovo ravnanje, če na vpogledu izbranem ponudniku ni razkril, katero številko ponudbe in/ali predračuna je izbrani ponudnik določil v svoji ponudbi.

Tako je kot ključno treba odgovoriti, ali je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda, ko je omejil ali zakril vpogled v dokumentacijo, ki jo je mogoče povzeti kot kataloge (prospekte) in tehnične sheme, s katerimi naj bi se po vlagateljevem stališču dokazovale vse zahtevane konfiguracije stativa, saj splošni katalog za to ne zadošča. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala do morebitnega omejevanja vpogleda v še drugo dokumentacijo, npr. navodila za uporabo, saj vlagatelj takšnih (drugih) dokumentov ne izpostavlja.

Vlagatelj je k zahtevku za revizijo kot prilogo 1 predložil katalog proizvajalca Trumpf v angleškem jeziku, kar pomeni, da se je kljub omejitvi vpogleda vanj pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika seznanil z njegovo vsebino na drug način. Katalog, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, je sicer objavljen na spletni strani proizvajalca Trumpf (http://www.trumpf-med.com/en/products/supply-units/ceiling-supply-units/truport-50007000.html, neposredna povezava: http://www.trumpf-med.com/index.php"eID=tx_nawsecuredl&u=0&file=fileadmin/DAM/trumpf-med.com/prospekte/20110628/truport-e-2011.pdf&t=1369792257&hash=05713378340ab14deb9d2b3500ee015d), s tem dejstvom pa je bil seznanjen tudi na vpogledu. Glede na navedeno tudi domnevna kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 pri vpogledu v katalog proizvajalca Trumpf, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, je bila sanirana, saj je bistveno to, da se je vlagatelj seznanil s podatki iz kataloga proizvajalca Trumpf, čeprav ne z vpogledom v ponudbo, pač pa na drug način. S temi podatki se je vlagatelj, kar je nadalje tudi pomembno, seznanil še pred vložitvijo zahtevka za revizijo, hkrati pa s sklicevanjem na ta katalog pojasnjuje, kateri artikli ne zadoščajo naročnikovim tehničnim zahtevam in katera artikla tem zahtevam zadoščata. Iz navedenega je razvidno, da je vlagatelj na podlagi kataloga proizvajalca Trumpf, s katerim se je seznanil drugače kot (le) z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, lahko utemeljeval zahtevek za revizijo z dejstvi, ki so relevantna za ugotavljanje primernosti in s tem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, s tem pa tudi tega, ali je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da kljub morebitni kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo, in sicer v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika glede kataloga proizvajalca Trumpf, v zadevi ni izpolnjen pogoj iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, da vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi osem listov formata A4 v angleškem jeziku, na katerih so izrisani stativi ali sestavni deli, na šestih izmed teh listov pa so tudi opisi (v angleškem jeziku). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da so vse te priloge računalniško izpisane. Na vseh teh lisith je oznaka proizvajalca Trumpf, vsi pa so opremljeni s štampiljko "poslovna tajnost", ki jo je očitno odtisnil izbrani ponudnik. Navedenih prilog ponudbe izbranega ponudnika naročnik vlagatelju pri vpogledu ni razkril, kar Državna revizijska komisija ne more šteti za kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. Naročnik je namreč dolžan varovati poslovno skrivnost izbranega ponudnika, kar pa te priloge lahko predstavljajo in tudi niso kateri izmed podatkov, ki bi jih moral naročnik razkriti v okviru omogočitve vpogleda po sedmem odstavku 22. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj v zvezi z vpogledom poleg kršitve 22. člena ZJN-2 očita kršitev temeljnih načel iz 6., 8. in 9. člena ZJN-2, vendar je treba upoštevati, da meje dovolitve vpogleda v ponudbe določa pravilo iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke o kršitvi temeljnih načel, kolikor so lahko relevantne za obravnavani primer, upoštevala v okviru obravnave sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. Pri tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN), zato v okviru kršitve 22. člena ZJN-2 ni obravnavala kršitve načela iz 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), hkrati pa še dodaja, da je sicer tudi nejasno, kako bi naročnik lahko sploh kršil 6. člen ZJN-2 v zvezi z omejitvijo vpogleda v dokumentacijo. Državna revizijska komisija še pripominja, da je vprašljiv tudi smisel vlagateljevega zatrjevanja kršitve 9. člena ZJN-2 zaradi domnevne kršitve enakopravne obravnave ponudnikov glede vpogleda v dokumentacijo (konkretno pa v ponudbo izbranega ponudnika), saj je iz zapisnika z dne 4. 3. 2013 (gl. pripombo izbranega ponudnika) razvidno, da je vlagatelj (izbranemu ponudniku) omejil vpogled v dokumentacijo (konkretno v svojo ponudbo), vlagatelj pa ne navaja, da naročnik te omejitve ni upošteval.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je zmotno vlagateljevo utemeljevanje, da je upoštevaje ponudbeno ceno mogoče ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna, ker naj bi ponudil tip artikla proizvajalca Trumpf, model TruPort, ki ne dosega minimalnih tehničnih zahtev (bodisi 5000 bodisi 5510 bodisi 7000, ne pa 5500 ali 7500, ki "sta edina, ki bi bila ustrezna stativa skladno z zahtevami iz popisa"; str. 4 zahtevka za revizijo). Odločitev, za katero ceno bo ponudnik ponudil artikel naročniku, je na izbranem ponudniku, ta pa mu je ponudil tisti tip artikla proizvajalca Trumpf, model TruPort, za katerega vlagatelj ugotavlja, da izpolnjuje minimalne tehnične zahteve, ki jih je določil naročnik. V tem delu, ko vlagatelj očita kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, je zato zahtevek za revizijo neutemeljen, saj je ponudba izbranega ponudnika (že glede na to, kar glede minimalnih tehničnih zahtev zatrjuje vlagatelj) primerna in s tem popolna. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi konkretiziral, kateri tip stativa je izbrani ponudnik ponudil, pri čemer ga je tudi seznanil z izjasnitvijo izbranega ponudnika, v kateri je navedel, kateri tip stativa je ponudil naročniku, iz česar je mogoče zaključiti, da je naročnik vlagatelja očitno seznanil s podatkom (tj. tip stativa), ki pa ga je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika zakril. Naročnik je torej kljub temu, da je zahtevek za revizijo zavrnil, dejansko zahtevku za revizijo v delu, kjer je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, da bi ugotovil tudi tip stativa, ugodil, saj mu je ta podatek razkril. Vendar kljub navedenemu to glede na dejstvo, da je vlagatelj utemeljeval zahtevek za revizijo tudi z vidika (ne)primernosti ponudbe izbranega ponudnika glede na katalog proizvajalca Trumpf, sama seznanitev s tipom stativa proizvajalca Trumpf, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne zadošča, da bi Državna revizijska komisija omogočila vlagatelju, da dopolni zahtevek za revizijo po petem odstavku 31. člena ZPVPJN, saj je že vlagatelj sam s svojimi ravnanji dokazal, da je lahko navedel dejstva in predlagal dokaze iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da so na osmih prilogah (tj. listi formata A4 v angleškem jeziku, na katerih so izrisani stativi ali sestavni deli, na šestih izmed teh listov pa tudi opisi (v angleškem jeziku)) tudi z roko napisani podatki, vendar gre za označitev lastnosti artiklov in prevod besedil iz angleškega jezika, ki je pod temi izrisi. Že na teh izrisih v angleškem jeziku so navedeni podatki o elektropnevmatski zavori, ročki s tipkami, dvojnih nosilcih za infuzije s štirimi kljukicami za obešanje infuzij, polici velikosti 520 × 420 mm (z dopustnim odstopanjem) in predalom pod njo. Posamezne lastnosti so razvidne tudi iz izrisov in ne le iz besedila (npr. dvojni nosilci za infuzije s štirimi kljukicami za obešanje infuzij). Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika očitno zanesel na predložene priloge, iz katerih je mogoče razbrati, da ponujeni artikli imajo zahtevane lastnosti.

Državna revizijska komisija povzema, da ni našla razlogov, da je naročnik neupravičeno označil ponudbo izbranega ponudnika za primerno in s tem popolno, zato tudi ni mogla ugotoviti kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 24. 5. 2013

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
" Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
" Medicoengineering, d. o. o., Prevale 1, 1236 Trzin,
" Mollier, d. o. o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.