018-133/2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-133/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sledenje delovnih oblek v RFID v UKC Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Četrta pot d.o.o., Planina 3, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.05.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji naročila št. 84508-052-12/77/4, z dne 08.03.2013.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 2.853,84 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Pritožba vlagatelja, z dne 18.04.2013, zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 03.12.2012, pod št. objave JN 13055/2012.

Naročnik je dne 08.03.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Špica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in ob upoštevanju edinega merila za ocenitev ponudb (najnižja končna ponudbena vrednost) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj je dne 11.03.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 14.03.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 19.03.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi (1.869,84 EUR za vplačano takso, 1.500,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 20,00 EUR za izdatke, vse povečano za 20 % DDV). Vlagatelj zatrjuje, da so morali ponudniki, skladno z naročnikovim navodilom iz 7. točke razpisne dokumentacije ter skladno z naročnikovim odgovorom v zvezi s tem, popise del in materiala ovrednotiti po posameznih postavkah. Izbrani ponudnik tega ni storil in ni podal cene na enoto za nobeno izmed postavk del in materiala. Popis del in materiala zahteva podroben opis predmeta ponudbe, kar pri postavkah iz točke 1.4 ponudbenega predračuna pomeni popis in ovrednotenje posameznih postavk pasivne opreme, ki je navedena v 4. točki, kjer je naročnik za vsako izmed posameznih 14 lokacij jasno navedel, katera dela in material potrebuje in jih je podrobno opisal. Izbrani ponudnik je v ponudbenem predračunu podal zgolj skupno ceno za vsa dela in materiale po vseh lokacijah. Nepredložitev cenovno ovrednotenih popisov del in materiala pa tudi ne predstavlja formalne nepopolnosti ponudbe, saj bi naročnik v nasprotnem primeru dopustil nedovoljen poseg v ponudbene cene. Ker izbrani ponudnik ni podal popisa del in materiala, v katerih bi podal ceno na enoto in skupno ceno, tudi ni izpolnil zahtev, ki so povezani z vsebino predmeta javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik tudi pri predložitvi prospektov ni ravnal v skladu z zahtevami naročnika. Naročnik je zahteval, da je bilo potrebno prikazati kataloške oznake, vključno s tehničnimi opisi, kar so lahko ponudniki storili na prospektih za posamezen tip opreme. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik za osebni računalnik s touch screen ekranom predložil kataloge, iz katerih ni mogoče ugotoviti, kateri model ponuja, saj iz njega izhajajo trije možni tipi. Izbrani ponudnik tako ni opredelil predmeta javnega naročila, pri čemer tudi v tem primeru ne gre za formalno nepopolnost. S predloženimi prospekti pa izbrani ponudnik tudi ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo, ki določa, da se katalogi/prospekti ne smejo popravljati. Izbrani ponudnik je v katalogu LinTrak B prečrtal besedilo "90°C (194° F) / 15 minutes". Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik v Obrazec 6 (Ponudba) ni navedel končne ponudbene vrednosti z vključenim 20 % DDV. Izbrani ponudnik tako ni oddal formalno zavezujoče ponudbe, saj ni podal bistvenega dela ponudbe - to je ponudbene cene. Vlagatelj tudi navaja, da so morali ponudniki pri pripravi terminskega plana upoštevati maksimalni dopustni rok za izvedbo, ki znaša tri mesece od datuma veljavnosti ponudbe. Izbrani ponudnik je predložil terminski plan, ki z navedeno zahtevo ni skladen, saj je vezal pričetek izvajanja del na podpis pogodbe in ne na njeno veljavnost. Poleg tega pri sestavi terminskega plana tudi ni upošteval navodil, ki jih je naročnik navedel na Portalu javnih naročil. Iz terminskega plana izbranega ponudnika namreč izhaja, da bo končno verzijo programske opreme izdeloval še prva dva tedna tretjega meseca ter da bo v prvem tednu tretjega meseca dokončal z instalacijo preostale strojne opreme in da bo v drugem tednu tretjega meseca inštaliral programsko opremo. Izbrani ponudnik tako ne bo mogel upoštevati naročnikove zahteve po testnem poskusu, ki bi moral biti izveden najkasneje en mesec pred rokom za izvedbo. Prav tako je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker ni predložil (izrecno zahtevane) kopije ponudbe. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik v odgovoru na Portalu javnih naročil navedel, da se v predračunu (Opis programske opreme) tekst dopolni z novo 1.6 postavko - Strežnik in podatkovna baza. Izbrani ponudnik je v tej postavki ponudbenega predračuna navedel le strežnik in zanj podal ceno. Izbrani ponudnik tako ni podal ponudbe in cene za celoten predmet, saj podatkovne baze ni ponudil, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo (kot neprimerno) izločiti. Navedena pomanjkljivost, poudarja vlagatelj, se nanaša na predmet, zato izbranega ponudnika v zvezi s tem ni mogoče pozvati k odpravi te pomanjkljivosti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 29.03.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je naročnik pripravil Obrazec 7 (Predračun), ki vsebuje tabelo s popisom vseh postavk in celicami za vnos podatkov. Naročnik je torej pričakoval, da bo ponudnik izpolnil ta obrazec, iz katerega so razvidne vse postavke in bo predstavljal finančni del ponudbe. Poleg tega je naročnik tudi predvidel, da bo naveden obrazec priloga pogodbe (2. člen Vzorca pogodbe). Ob tem je potrebno opozoriti tudi na dodatno pojasnilo naročnika, ki je bilo objavljeno dne 21.01.2013, v katerem je naročnik zahteval, da morajo ponudniki predložiti tehnične opise za vse postavke v točki 1.1 in 1.2, za točki 1.3 in 1.4 pa tehničnih opisov ni bilo potrebno prilagati. Iz 7. točke razpisne dokumentacije izhaja, da lahko ponudniki tehnične opise s kataloškimi številkami prikažejo na prospektih za posamezni ponujeni tip opreme, kar vse pa je izbrani ponudnik tudi storil. Izbrani ponudnik še navaja, da so cene na enoto enostavno izračunljive glede na podatke, ki so podani v ponudbenem predračunu in opozarja, da naročnik v obrazcu predračuna ni predvidel polja za vnos cene na enoto. Izbrani ponudnik še navaja, da je za ponujen artikel LinTrak B v prospektu prečrtal podatek, ki se nanaša na lastnost tunnel washer. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da bo lastnosti tega artikla prilagodil naročnikovim zahtevam, zato podatek v prospektu ni bil skladen z lastnostjo ponujenega artikla in ga je zato prečrtal. V ponudbo je predložil tudi izjavo, iz katere izhajajo lastnosti ponujenega artikla, v njej pa je opredeljen tudi razlog za črtanje navedene lastnosti. Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na Obrazec 6, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je manjkajoči podatek razviden iz drugih delov ponudbe (iz Obrazca 7 in iz Obrazca 8). Izbrani ponudnik je zato prepričan, da gre pri tem bodisi za nebistveno pomanjkljivost ali za formalno nepopolnost, ki jo je dovoljeno sanirati. Izbrani ponudnik še navaja, da lahko pride do situacije, v kateri trenutek veljavnosti pogodbe in trenutek podpisa pogodbe ne sovpadata, vendar gre pri tem zgolj za varovalno določilo, ki predstavlja čas, ki ga ima na voljo izbrani ponudnik, da pridobi bančno garancijo za dobro izvedbo del. Navedeno pa ne pomeni, da se datuma veljavnosti in podpisa pogodbe ne moreta ujemati. Poleg tega je ponudnik, ki je začetek del vezal na datum podpisa pogodbe, kvečjemu v slabšem položaju, saj bo imel tako za dokončanje del na voljo deset dni manj. Navedeno dejstvo ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe, saj gre le za okvirni terminski plan. Konec koncev bi ponudnik lahko projekt izvedel v krajšem času in bi kot datum začetka projekta uporabil 1 mesec po podpisu pogodbe. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da je pri pripravi terminskega plana upošteval dodatno pojasnilo naročnika, poleg tega se navedeno pojasnilo nanaša na izvedbo meritev delovanja RFD anten in ne na preizkus celotnega sistema. Izbrani ponudnik še navaja, da dejstvo, da ni predložil tudi kopije ponudbe lahko predstavlja kvečjemu formalno pomanjkljivost ponudbe. V zvezi z naknadno spremenjeno proračunsko postavko 1.6 izbrani ponudnik navaja, da niti iz pojasnila niti iz navodil ne izhaja dolžnost ponudnikov, da popravijo besedilo obrazca. Izbrani ponudnik poudarja, da je v ceno vključil tudi podatkovno bazo.

Naročnik je s sklepom št. KM-12-04-2013/rev, z dne 12.04.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma navaja, da je vlagatelju sicer priznal aktivno legitimacijo, da pa je vlagatelj ponudil ponudbeno ceno, ki bistveno presega zagotovljena sredstva in je zato njegova ponudba nesprejemljiva. Naročnik navaja, da so zagotovljena sredstva navedena v sklepu o začetku postopka v višini 196.800,00 EUR, vlagatelj pa je ponudil ceno v višini 256.053,89 EUR. Naročnik se je v nadaljevanju opredelil do vseh očitkov, jih zavrnil in v zvezi z njimi povzel navedbe izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da iz prospektne dokumentacije jasno izhajajo vse zahtevane funkcije ponujenega računalnika Shutle X50V2 Plus, vključno z navedbo kataloške številke. V zvezi s predračunsko postavko 1.6 naročnik navaja, da je na 17. strani razpisne dokumentacije, v poglavju 3 (Opis programske opreme) navedel, da bo vseh 17 lokacij povezano v isto omrežje ter da se podatkovna baza nahaja na strežniku, ki ga zagotovi ponudnik, ki mora zanjo zagotoviti tudi ustrezno licenco. Navedeno pomeni, pojasnjuje naročnik, da je s spornim odgovorom na Portalu javnih naročil smiselno pojasnil, da je sam vsebinsko dopolnil razpisno dokumentacijo in prenesel zahtevo iz poglavja 3 v novo točko 1.6, ki zajema strežnik s podatkovno bazo. Ker je izbrani ponudnik sledil tej zahtevi in v predračun vnesel novo točko 1.6 z navedbo strežnik(a) in ker strežnik že po definiciji iz razpisne dokumentacije vsebuje podatkovno bazo (in ustrezno licenco), naročnik upravičeno predpostavlja, da se na ponujenem strežniku nahaja tudi podatkovna baza, čeprav ni bila posebej opredeljena. Takšne so zahteve razpisne dokumentacije, ki jih mora izbrani ponudnik upoštevati. Naročnik pa bo navedeno tudi sicer lahko preveril (še pred podpisom pogodbe) v skladu s 77. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik se s tem v zvezi strinja z izbranim ponudnikom, da niti iz citiranega odgovora niti iz razpisne dokumentacije ne izhaja dolžnost ponudnikov, da morajo popraviti besedilo Obrazca 7 (Ponudbeni predračun).

Naročnik je z vlogama št. MK-17/4-2013, z dne 17.04.2013 in št. MK-22/4-2013, z dne 22.04.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 18.04.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 23.04.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da se naročnik v postopku oddaje javnega naročila do popolnosti njegove ponudbe ni opredelil, zato tega ne more in ne sme storiti šele v predrevizijskem postopku. Vlagatelj še navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ponuja celoten predmet javnega naročila. Ker izbrani ponudnik ni predložil podrobnega opisa ponudbe, naročnik ni mogel preveriti, ali je ponudil ves material in vsa dela, ki so bila zahtevana. Vlagatelj poudarja, da zgolj na podlagi priložene rekapitulacije del v ponudbenem predračunu, ni mogoče ugotoviti, katera dela in opremo je izbrani ponudnik upošteval v ponudbeni ceni. Vlagatelj se tudi ne strinja, da so cene na enoto enostavno izračunljive, saj so v ponudbenem predračunu navedene določene količine, ki niso istovrstne in tako posamezna lokacija ne more predstavljati enakovredne enote. Vlagatelj vztraja pri vseh očitkih, ki se nanašajo na osebni računalnik, prospekte, Obrazec 6, terminski plan in na nepredložitev kopije ponudbe ter se v zvezi z njimi sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj še zatrjuje, da sta strežnik in podatkovna baza dve ločeni komponenti, kar izhaja tudi iz naročnikovega odgovora, da se ponudbeni predračun dopolni z novo, 1.6 postavko - Strežnik in podatkovna baza. V skladu z navedenim je jasno, da je izbrani ponudnik finančno ovrednotil le eno izmed obeh komponent - to je strežnik. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je institut iz 77. člena ZJN-2 namenjen preverjanju obstoja in vsebine podatkov iz najugodnejše ponudbe, ne pa spreminjanju nepopolne v popolno ponudbo. Vlagatelj navaja, da iz previdnosti (oziroma v skladu z naročnikovim pravnim poukom) vlaga tudi pritožbo, in sicer zoper naročnikovo odločitev o stroških. Vlagatelj priglaša še nadaljnje stroške: 1.500,00 EUR za opredelitev do naročnikovih navedb, 1.500,00 EUR za sestavo pritožbe in 20,00 EUR za izdatke, vse povečano za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je dne 15.05.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija naročnika uvodoma opozarja, da v tem revizijskem postopku ne morejo biti upoštevane njegove ugotovitve v zvezi z nepopolnostjo (nesprejemljivostjo) vlagateljeve ponudbe, do katerih je prišel po sprejemu odločitve o oddaji naročila, oziroma šele v predrevizijskem postopku. Kot že večkrat poudarjeno, je postopek pravnega varstva namenjen preverjanju zakonitosti že sprejetih ravnanj (odločitev, ugotovitev) naročnika, zato naročnik v postopku pravnega varstva ne more navajati novih ugotovitev (dejstev) v zvezi s (ne)popolnostjo ponudb.

Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da vlagateljeva aktivna legitimacija za vodenje pravnega varstva v konkretnem primeru ni sporna. Državna revizijska komisija namreč v primerih, kakršen je tudi obravnavani (to je, ko naročnik ravna po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2 ter najprej oceni pravočasne ponudbe na podlagi meril za izbiro, potem pa preveri le popolnost najugodnejše ponudbe), preostalim udeleženim ponudnikom (katerih ponudbe še niso bile preverjane s stališča njihove popolnosti) vedno priznava aktivno legitimacijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je kršil določbe ZJN-2, ker je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čeprav je ta oddal nepopolno ponudbo.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika (med drugim) neprimerna in nepopolna, ker ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila. Kot navaja vlagatelj, izbrani ponudnik v postavki 1.6 (Strežnik in podatkovna baza) ni ponudil podatkovne baze.

Pogoje in zahteve, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, je naročnik opisal in specificiral v Strokovnih zahtevah naročnika (od 14. do vključno 25. strani razpisne dokumentacije). Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi Obrazec 7 (Ponudbeni predračun). Naročnik je v Obrazcu 7 (Ponudbeni predračunu) navedel opise posameznih postavk in potrebne količine (enote), ponudniki pa so morali vpisati še vrednost posamezne postavke - in sicer vrednost brez DDV, DDV in vrednost z DDV. Naročnikov ponudbeni predračun je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se nanaša na vzpostavitev sistema, ki je razdeljen na pet točk (1.1 - RFID značke za označitev delovnih oblek, 1.2 - Oprema za razdelilnice perila, 1.3 - Programska oprema za vodenje evidence, 1.4 - Inštalacija in zagon sistema in 1.5 - Izobraževanje). Drugi del ponudbenega predračuna se nanaša na vzdrževanje sistema (Odprava napak na opremi za razdelilnice perila za tretje, četrto in peto leto in Vzdrževanje programske opreme za vodenje evidence za drugo, tretje, četrto in peto leto). Naročnik je v 7. točki Strokovnih zahtev (Podroben opis vsebine ponudbe) tudi navedel, da morajo ponudniki priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe - popise materiala in del, ki morajo biti ovrednoteni po posameznih postavkah (zapis cene na enoto ter skupni zmnožek postavke). Na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, za katere postavke ponudbenega predračuna je potrebno predložiti popise materiala in del, je naročnik odgovoril, da je potrebno popise del in materiala predložiti za vse postavke točk 1.1 in 1.2, za točki 1.3 in 1.4 pa tega ni potrebno storiti (naveden odgovor naročnika je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 21.01.2013).

Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je glasilo: "V točki 3. Opis programske opreme, na 17. strani razpisne dokumentacije je navedeno, da strežnik in podatkovno bazo za RFID aplikacijo zagotovi ponudnik. V kateri postavki ponudbenega predračuna je potrebno ovrednotiti strežnik in podatkovno bazo, saj ti dve postavki nista posebej navedeni"" odgovoril: "V predračunu - Opis programske opreme se tekst dopolni z novo, 1.6 postavko - Strežnik in podatkovna baza, in sicer v točki 1 ponudbenega predračuna na strani 40." Naveden naročnikov odgovor je bil dne 21.01.2013 objavljen na Portalu javnih naročil.

Med strankama je nesporno dejansko stanje, ki ga je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer, da je izbrani ponudnik v Obrazec 7 (Ponudbeni predračun) dodal novo točko, in sicer postavko "1.6 - Strežnik". Naročnik in vlagatelj pa se ne strinjata v tem, ali bi moral naročnik iz navedenega razloga ponudbo izbranega ponudnika, kot neprimerno in nepopolno, izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in (posledično) nepopolna, saj ni ponudil celotnega predmeta oziroma ni upošteval (vseh) naknadnih sprememb razpisne dokumentacije. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je izbrani ponudnik spremenjeni zahtevi sledil in v predračun vnesel novo točko 1.6 z navedbo strežnik. Ker strežnik že po definiciji iz razpisne dokumentacije vsebuje tudi podatkovno bazo (in ustrezno licenco), pojasnjuje naročnik, je izbrani ponudnik v zvezi s tem ponudil vse, kar je zahteval naročnik. Naročnik tudi navaja, da niti iz citiranega odgovora niti iz navodil razpisne dokumentacije ne izhaja dolžnost ponudnikov, da sami popravijo Ponudbeni predračun, zato izpad navedenega besedila ne more biti razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika.

Popis del, ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun, je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, ki ponudnika tudi najbolj zavezuje, saj je prav v tem dokumentu predstavljen ponujen predmet javnega naročila (z opisi in tehničnimi specifikacijami), vsebuje pa tudi cene za vse proizvode in storitve, ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Popis del torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujeni proizvodi in storitve pač pa tudi njihove tehnične lastnosti in cene. Popis del vsebuje dve bistveni sestavini prodajne pogodbe, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma sploh ne more priti. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna ravnati z dolžno skrbnostjo, ki se zahteva (tudi) pri sklepanju obligacijskih razmerij.

Poleg tega je potrebno tudi upoštevati, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje, oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih zahtev), mora takšno ponudbo izločiti, ne da bi pred tem izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 78. členu ZJN-2. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 namreč (med drugim) določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

V obravnavanem primeru naročnik sicer ni pripravil čistopisa specifikacije, vendar pa je v zvezi s spremenjeno točko ponudbenega predračuna jasno in nedvoumno pojasnil, kaj v zvezi s tem zahteva in pričakuje od ponudnikov. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da v Obrazec 7 (Ponudbeni predračun) dodajo novo 1.6 točko - Strežnik in podatkovna baza in zanjo ponudijo tudi ceno (z in brez DDV). Iz razpisne dokumentacije in iz citiranega odgovora sicer res ne izhaja (kot pravilno ugotavljata tudi naročnik in izbrani ponudnik), da morajo ponudniki v primeru spremembe ponudbenega predračuna pripraviti njegov čistopis. Ker pa lahko naročnik (ob upoštevanju razpisne dokumentacije) le na podlagi ponudbenega predračuna (oziroma popisa dela) preveri, katere proizvode in storitve (in če sploh) ter po kakšnih cenah mu je ponudil posamezen ponudnik, bi moral izbrani ponudnik spremenjeno točko v celoti vključiti v Obrazec 7 (Ponudbeni predračun). Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da sta strežnik in podatkovna baza dve ločeni komponenti, kar nenazadnje izhaja tudi iz naročnikovega naknadne spremembe razpisne dokumentacije, ki se je nanašala na strežnik in podatkovno bazo. Zato naročnikovemu stališču, "da iz razloga, ker se podatkovna baza nahaja na strežniku, upravičeno domneva, da s strani izbranega ponudnika ponujen strežnik vsebuje tudi podatkovno bazo (in ustrezno licenco"), ni mogla slediti. Navedenemu v prid govori tudi dejstvo, da manjkajoče komponente in njene cene ni mogoče ugotoviti iz nobenega drugega dela ponudbe izbranega ponudnika, saj sporna točka ponudbenega predračuna (1.6 - Strežnik in podatkovna baza) ne sodi pod režim iz 7. točke Strokovnih zahtev. Kot namreč že izhaja iz te obrazložitve, so morali ponudniki, v skladu s 7. točko Strokovnih zahtev, predložiti popise materiala in del ter njihovo vrednotenje po posameznih postavkah (zapis cene na enoto ter skupni zmnožek postavke) zgolj za točki 1.1 in 1.2 ponudbenega predračuna.

Ob opisanemu dejanskemu stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika (izbranega ponudnika) ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije (tudi naknadno dodana postavka ponudbenega predračuna je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, postala del razpisne dokumentacije) in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ter da je vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, utemeljena. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja naročnikove zahteve iz postavke 6.1 (Strežnik in podatkovna baza) ni mogoče šteti kot primerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, oziroma kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, tudi ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Morebitna ugotovitev o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi iz preostalih razlogov namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila (Odločitev o oddaji naročila št. 84508-052-12/77/4, z dne 08.03.2013).

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka, ki je bil razveljavljen, ponovno izvesti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb in sprejeti ustrezno odločitev skladno z določili ZJN-2, pri čemer mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.869,84, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 s spremembami) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 2.853,84 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da se revizijski postopek (skladno s 30. členom ZPVPJN) začne takrat, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, deli usodo odločitve o glavni stvari (to je o zahtevku za revizijo). Povrnitev stroškov je namreč skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave. Ker revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo vključuje tudi odločitev o stroških, je vložitev pritožbe v obravnavanem primeru nedopustna, zato jo je Državna revizijska komisija zavrgla. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških je dopustna le v primeru, če se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja le z naročnikovo stroškovno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27.05.2013


predsednica senata: mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana
- Špica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu