018-143/2013 Elektro Maribor d.d.

Številka: 018-143/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata in mag. Maje Bilbija ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Pridobivanje investicijske dokumentacije, v sklopu E: OE Slovenska Bistrica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CEERIS, Inženiring d.o.o., Mariborska cesta 86, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Elektro Maribor d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 20. 5. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu E "Pridobivanje investicijske dokumentacije", kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 14. 3. 2013.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 433,24 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je 14. 3. 2013 v postopku oddaje javnega naročila za pridobivanje investicijske dokumentacije izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je javno naročilo v sklopu E " Slovenska Bistrica oddal ponudniku Kontrakt Dušan Šabeder s.p., Na jasi 41, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik izločil kot neprimerno z obrazložitvijo, da je naročnik pri preverjanju enega od treh referenčnih potrdil, ki jih je vlagatelj priložil, ugotovil, da je to nepravilno, saj gradbeno dovoljenje za en objekt iz referenčnega potrdila še ni bilo izdano.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 3. 2013 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu E. Vlagatelj navaja, da je naročnik nepravilno in brez ustreznega preverjanja referenčnih potrdil ugotovil, da je ponudba neprimerna, ter da je vlagatelj oddal štiri referenčna potrdila in ne tri, kot to navaja naročnik. Vlagatelj navaja, da iz zahtev razpisne dokumentacije več kot očitno izhaja, da ni zahtevano, da je vsak objekt gospodarske javne infrastrukture ločen s posamičnim gradbenim dovoljenjem. Po navedbah vlagatelja je v razpisni dokumentaciji prav tako navedeno, da morajo biti referenčna potrdila za objekte s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in ne s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da ni bilo zahtevano, da mora biti za takšne objekte gradbeno dovoljenje že pravnomočno pridobljeno. Vlagatelj dalje navaja, da je v ponudbi priložil štiri referenčna potrdila, s katerimi vlagatelj izkazuje osem potrjenih referenc za osem različnih objektov na področju gospodarske javne infrastrukture tako s pridobivanjem gradbenega dovoljenja kakor tudi s pridobivanjem potrebne dokumentacije in urejanje pravnih razmerjih, naročnik pa je preveril le eno od štirih predloženih potrdil, pa še to neustrezno. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je naročnik zaprosil za obrazložitev referenčnega potrdila D. S., vodjo oddelka pri referenčnem naročniku, in ne D. R., ki je na referenčnem potrdilu naveden kot kontaktna oseba in ki je seznanjen s potrdilom in pogodbo o izvajanju potrjenih storitev. Ker naročnik ni mogel sam ustrezno preveriti referenčnega potrdila, bi moral ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in vlagatelja pozvati k razjasnitvi referenčnega potrdila, prav tako pa bi moral preveriti tudi ostala priložena potrdila o referencah. Vlagatelj še dodaja, da bi moral naročnik ne glede na neustrezno formulacijo razpisne dokumentacije glede referenčnega potrdila, ki jo je vlagatelj razumel drugače kot naročnik, pri spornem referenčnem potrdilu ugotoviti najmanj 1 izveden objekt. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji naročila v sklopu E razveljavi in izbira ponovi, podredno pa vlagatelj zahteva, da se po izvedenem revizijskem postopku razveljavi tudi odločitev o oddaji naročila v sklopih A in C.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 4. 4. 2013 opredelil do vlagateljevih navedb in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je 15. 4. 2013 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je iz priloge A/6 razpisne dokumentacije, v kateri so morali ponudniki vpisati tudi leto pridobitve gradbenega dovoljenja, razvidno, da je moralo biti gradbeno dovoljenje že izdano, saj v nasprotnem primeru ponudniki niti niso mogli uspešno izpolniti referenčnega potrdila. Naročnik dalje pojasnjuje, da je pri naročniku referenčnega posla, Elektro Celje d.d., preveril vlagateljeve navedbe iz ponudbe in dobil odgovor, da gre pri predmetnem referenčnem potrdilu za en objekt in da je gradbeno dovoljenje še v fazi pridobivanja. Da pri tem ni prišlo do napake pri potrditvi potrjevanja reference, kot ga je na to opozarjal vlagatelj, se je naročnik prepričal na podlagi ponovnega preverjanja reference pri referenčnem naročniku, ki mu je potrdil, da gradbeno dovoljenje za ta objekt še ni pridobljeno, oziroma ta postopek še ni uspešno zaključen. Naročnik še dodaja, da je vlagatelj sam namignil, da se zaveda, da je ustrezna referenca izdano gradbeno dovoljenje, saj se v nasprotnem primeru ne bi skliceval na številko gradbenega dovoljenja in na zmoto pri Elektro Celje d.d. Naročnik dalje navaja, da je preveril navedbe tudi v preostalih treh referenčnih potrdilih, ki jih je predložil vlagatelj in pri vseh ugotovil, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano oziroma da gradbenega dovoljenja ni pridobil vlagatelj, ampak investitorji. Glede na navedeno je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba zaradi neustreznih referenčnih potrdil in podanih lažnih izjav neprimerna in nepopolna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 22. 4. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 23. 4. 2013 prejela vlagateljevo vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je vse naročnikove navedbe zavrnil kot neutemeljene, poleg tega pa dodal, da naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila manjka objektivna obrazložitev, ki bi vlagatelju omogočila, da bi se v celoti seznanil z razlogi naročnikove odločitve za izločitev njegove ponudbe. Vlagatelj je tudi izpostavil dejstvo, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila preveril samo potrdilo Elektro Celje d.d., medtem ko se je do drugih referenčnih potrdil prvič opredelil šele v predrevizijskem postopku, s čimer je kršil vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je pri preverjanju tehnične sposobnosti vlagatelja ugotovil, da je ta oddal nepravilno ponudbo, in zato njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga, da v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona, izloči ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz tega zakona, je nepravilna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) in jo mora naročnik izločiti iz postopka. Naročnik mora pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS (prvi odstavek 45. člena ZJNVETPS). ZJNVETPS podrobnejših pravil za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov ne določa, zato je za presojo naročnikove ugotovitve o pravilnosti (popolnosti) ponudb treba upoštevati vsebino pogojev, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v 17. točki (Reference) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: Navodil) navedel, da mora ponudnik priložiti potrjene reference za obdobje 2009 " 2012 s področja urejanja stvarno " pravnih razmerij za vsaj 4 objekte s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in za vsaj 3 objekte s področja urejanja lastniškega razmerja (odkupi zemljišč), vse na področju gospodarske javne infrastrukture. V točki 27 (Obvezna vsebina ponudbe " pogoji in dokazila), v podtočki 5.2., je naročnik navedel, da mora ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja predložiti referenčni seznam (Priloga A/6), v katerem je moral naročnik referenčnega posla potrditi, da: "Ponudnik je v obdobju od 1. 1. 2009 do datuma oddaje ponudbe uspešno zaključil postopke na področju urejanja stvarno " pravnih razmerij za vsaj 4 objekte s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in za vsaj 3 objekte s področja urejanja lastniškega razmerja (odkupi zemljišč, od tega vsaj 1 ureditev geodetske odmere zemljišča z odkupom), vse na področju gospodarske infrastrukture." V referenčnem seznamu je bila tudi vnaprej pripravljena tabela, ki so jo morali ponudniki izpolniti in vanjo vnesti naslednje podatke: objekt, opis in obseg del, leto pridobitve gradbenega dovoljenja in kontaktno osebo naročnika (tel., e-mail).

Naročnik je z odgovori na vprašanja, objavljenimi 22. 2. 2013, ob 09:07, na Portalu javnih naročil (št. objave JN1636/2013 z dne 14. 2. 2013) v zvezi s spornim pogojem pojasnil:
"Spoštovani!
V zvezi z objavljenim razpisom "Pridobivanje investicijske dokumentacije" imamo naslednja vprašanja: ["]
- Reference:
kaj je mišljeno pod navedbo "objekt" - npr. plinovod, elektrovod, vodovod, ""
ODGOVOR: Naziv objekta iz besedila gradbenega dovoljena
Ali naj bi ponudnik ponudil min. 7 referenc;
4 objekti s pridobivanje GD " je tu mišljeno sklepanje služnostnih pogodb s pridobitvijo GD"
3 objekti " sklepanje kupoprodajnih pogodb"
ODGOVOR: Ponudnik lahko predloži potrjene reference za samo 4 objekte. V teh 4 pa morajo biti vsaj 3 objekti s področja urejanja lastniškega razmerja (pridobitev vse potrebne dokumentacije za uspešno izpeljan postopek odkupa zemljišča- sklepanje kupoprodajnih pogodb) ter od teh vsaj en objekt z ureditvijo geodetske odmere zemljišča z odkupom. ["]"

Dalje gre ugotoviti, da je med strankama nesporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil štiri (in ne tri, kot je to v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel naročnik) referenčna potrdila. Da naročnik priznava, da je vlagatelj predložil štiri referenčna potrdila, je razvidno iz njegovega sklepa o zahtevku za revizijo, kjer se opredeli do vseh štirih referenčnih potrdil. Vendar pa vlagatelj pravilno izpostavlja, da je naročnik pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja glede referenc upošteval le eno referenčno potrdilo (potrdilo naročnika Elektro Celje d.d.), medtem ko ustreznosti ostalih treh referenčnih potrdil pri presoji pravilnosti vlagateljeve ponudbe ni presojal, ampak se je do njih opredelil šele v predrevizijskem postopku.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik že v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe, saj je učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe vlagatelja, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. S tem bi bil tak vlagatelj namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Za takšen primer gre v obravnavanem primeru, ko je naročnik šele v sklepu o zahtevku za revizijo prvič kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe navedel neustreznost tudi preostalih treh referenčnih potrdil vlagatelja. Državna revizijska komisija zato teh ugotovitev naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala, ampak je zakonitost naročnikove ugotovitve o neizpolnjevanju referenčnega pogoja presodila le glede tistega referenčnega potrdila, katerega ustreznost je naročnik preverjal pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila.

Gre za referenčno potrdilo naročnika referenčnega posla Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, Celje, datirano z dne 14. 2. 2013, za referenčni posel "Kablovodno omrežje " KBV 20 kV AC Hudinja " Žagarjeva", glede katerega med strankama ni spora o tem, da gradbeno dovoljenje za ta referenčni posel ni bilo pridobljeno. Da je temu tako, gre ugotoviti iz vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi nasprotuje le temu, da je naročnik reference preveril pri osebi, ki v referenčnem potrdilu ni bila navedena kot kontaktna oseba, ne ugovarja pa ugotovitvam naročnika, ki jih je ta pridobil od naročnika referenčnega posla, da gradbeno dovoljenje za ta posel še ni bilo izdano oziroma je v fazi pridobivanja. Vendar pa je vlagatelj, drugače kot naročnik, prepričan, da zato, da bi referenca ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije, ni potrebno, da je gradbeno dovoljenje že izdano, temveč zadošča, da so se postopki izvajali s pridobivanjem gradbenega dovoljenja.

Državna revizijska komisija, kljub drugačnemu prepričanju vlagatelja, ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil jasen pogoj, da mora ponudnik dokazati, da je bilo gradbeno dovoljenje za vsaj 4 objekte na področju gospodarske javne infrastrukture, za katere je ponudnik izvajal postopke na področju urejanja stvarno " pravnih razmerij (od tega za 3 objekte s področja urejanja lastniškega razmerja), že pridobljeno. Čeprav to ni izrecno razvidno iz opisa pogoja, v katerem je naročnik res navedel, da mora ponudnik priložiti reference za objekte "s pridobivanjem" gradbenega dovoljenja, zaradi česar bi bilo mogoče razumeti, da je dovolj, da je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja v teku, pa naročnikova zahteva, da mora biti gradbeno dovoljenje že izdano, nedvomno izhaja iz Priloge A/6, s katero so ponudniki dokazovali izpolnjevanje spornega pogoja. Ena od rubrik, ki so jo morali ponudniki izpolniti v navedeni prilogi, je namreč tudi podatek o letu pridobitve gradbenega dovoljenja, kar je po presoji Državne revizijske komisije dalo ponudnikom dovolj jasno sporočilo o tem, da se bodo kot reference priznali le tisti referenčni posli, pri katerih je bilo gradbeno dovoljenje že pridobljeno. V nasprotnem primeru ponudniki, kot na to pravilno opozarja naročnik, ne bi mogli izpolniti referenčnega potrdila, saj ne bi mogli navesti podatka o tem, kdaj je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno. Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da je bilo v razpisni dokumentaciji jasno določeno, da je za ustreznost reference treba dokazati, da je bilo gradbeno dovoljenje za referenčne objekte že pridobljeno, in pogoja v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče razlagati na način, kot to predlaga vlagatelj, da je zadostovalo, da so se postopki izvajali s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Nenazadnje gre tudi iz vlagateljeve ponudbe ugotoviti, da je v Prilogi A/6 za referenčni posel "Kablovodno omrežje " KBV 20 kV AC Hudinja " Žagarjeva" "Kablovodno omrežje " KBV 20 kV AC Hudinja " Žagarjeva" navedel, da je bilo gradbeno dovoljenje za dela, opisana v referenčnem potrdilu, pridobljeno v letu 2013, vlagatelj pa je celo po tem, ko je Elektro Celje d.d. naročniku v okviru razjasnitve predložene reference pojasnil, da je gradbeno dovoljenje za navedeni referenčni posel še v pridobivanju (elektronsko sporočilo z dne 5. 3. 2013), vztrajal pri tem, da je pri preverjanju potrditve reference s strani Elektro Celje d.d. prišlo do napake. Vlagatelj je v elektronskem sporočilu, naročniku poslanem 18. 3. 2013, celó navedel številko gradbenega dovoljenja. Vlagatelj je v poslanem sporočilu zapisal: ""očitno je na Elektro Celje d.d. prišlo do napake pri potrditvi potrjevanja reference, ki naj bi bila sporna. Številka GD je 351-["] iz februarja 2013 in sicer za KBV in za optični vod " vsak po trasi ca 500 m, skupno gradbeno dovoljenje", za posredovano številko pa se je kasneje izkazalo, da ni številka gradbenega dovoljenja, ampak številka poziva za dopolnitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja (dopis Elektro Celje d.d. z dne 29. 3. 2013), ki pa še ni pridobljeno. Tudi vlagateljevo ravnanje po presoji Državne revizijske komisije kaže na to, da se je vlagatelj zavedal razpisne zahteve, da mora ponudnik dokazati, da je bilo gradbeno dovoljenje za referenčne objekte že pridobljeno.

Kot že nesporno ugotovljeno, vlagatelj z navedeno referenco "Kablovodno omrežje " KBV 20 kV AC Hudinja " Žagarjeva" ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, da mora referenca izkazovati, da je bilo gradbeno dovoljenje za objekt na področju gospodarske javne infrastrukture že pridobljeno. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, da je naročnik ravnal nezakonito, ko te reference ni upošteval pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja glede referenc, zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija pa pritrjuje vlagatelju, da je v ponudbi poleg reference naročnika Elektro Celje d.d. predložil še tri druga referenčna potrdila, ki jih (kot že ugotovljeno) naročnik pri ugotavljanju izpolnjevanja referenčnega pogoja pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ni upošteval. Gre za dve potrdili, potrjeni s strani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, in potrdilo, dano s strani CEERIS, Svetovanje in inženiring, mag. Zoran Dimović, s.p., v katerem so našteti štirje objekti. Glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da z njimi dokazuje 6 potrjenih referenc za 6 objektov na področju gospodarske javne infrastrukture, za izpolnjevanje referenčnega pogoja pa zadostujejo že 4 takšni objekti, se Državna revizijska komisija strinja z njim, da bi vlagatelj, kljub ugotovljeni neustreznosti reference, dane s strani Elektro Celje d.d., z drugimi predloženimi referencami še vedno lahko dokazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, če bi dokazal, da je postopke zanje uspešno zaključil s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in reference ustrezajo tudi ostalim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Ker naročnik ustreznosti ostalih treh referenčnih potrdil, s katerimi je vlagatelj dokazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja, pred odločitvijo o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal, čeprav bi glede na vlagateljeve navedbe lahko zgolj na podlagi teh treh referenčnih potrdil dokazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, gre ugotoviti, da naročnik odločitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ni sprejel ob upoštevanju vseh dejstev iz vlagateljeve ponudbe, s katerimi je vlagatelj dokazoval popolnost svoje ponudbe. Zato gre ugotoviti, da je naročnik preuranjeno in posledično neutemeljeno zaključil, da je vlagatelj oddal nepopolno ponudbo, s tem pa kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS.

Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu E.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ponovno pregledati vlagateljevo ponudbo in pri odločitvi o izpolnjevanju referenčnega pogoja upoštevati tudi predložena referenčna potrdila, ki jih pri prejšnjem pregledu vlagateljeve ponudbe ni preverjal, pri tem pa upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v znesku 429,84 EUR in poštne stroške v znesku 3,40 EUR.

Skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za vplačano takso v višini 429,84 EUR in poštne stroške v višini 3,40 EUR, saj njihov nastanek izhaja iz priloženih poštnih ovojnic.



Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka v višini 433,24 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka navedenega roka do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 20. 5. 2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

























Vročiti:
" CEERIS, Inženiring d.o.o., Mariborska cesta 86, Celje
" Elektro Maribor d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
" Kontrakt Dušan Šabeder s.p., Na jasi 41, Ptuj
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu