018-110/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-110/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in povečanje hladilne postaje, 2. faza UKC LJ" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Tames, d. o. o., Ormoška cesta 14, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Miha Velkavrh, Trg Osvobodilne fronte 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 5. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 2. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 8. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in povečanje hladilne postaje, 2. faza UKC Ljubljana, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo (pod številko objave JN11057/2012) dne 16. 10. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 6. 2. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 4110-4/2012-276 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "KOLEKTOR KOLING d.o.o.", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 12. 2. 2013, dne 22. 2. 2013 pa je oddal zahtevek za revizijo z dne 22. 2. 2013, skupaj s prilogama. V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, obenem pa zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj ugotavlja, da v razdelku "Gradbena in zaključna dela" ponudbenega predračuna (v njegovi ponudbi) pri postavkah številka 18, 23.05 in 23.07 dejansko ni zahtevanega vpisa imena proizvajalca in tipa opreme, vendar pa po drugi strani zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je predstavljeno pomanjkljivost njegove ponudbe obravnaval "kot takšno, da je ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom", ravnal nepravilno, saj navedba proizvajalca in tipa opreme predstavlja le dopolnitev oziroma pojasnitev predmetnih postavk predračuna. V nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da so pri "označenih predračunskih postavkah izbranega ponudnika" sicer "izvedeni zahtevani vpisi, vendar v obravnavanih treh postavkah pomanjkljivi, saj niso navedeni proizvajalci in izdelki za vse materiale, ki so potrebni za dela, ki jih obravnavajo postavke (material za kitanje, za osnovni premaz in mikroarmatura)", prav tako pa naročniku očita, da je medtem, ko njegove ponudbe ni obravnaval kot formalno nepopolne, izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje pomanjkljivosti njegove ponudbe (z značajem, vezanim na predmet javnega naročila).

Naročnik je dne 27. 2. 2013 sprejel sklep številka 4110-4/2012-316, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, pa je kot neutemeljeno zavrnil. Zoper omenjeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-83/2013-2, z dne 20. 3. 2013, ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku naložila, da mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, odločitev o stroških postopka s pritožbo pa je pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 27. 3. 2013 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 4110-4/2012-335, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik v navezavi na postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna meni, da na podlagi veljavne zakonodaje ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi ne more šteti ne za nebistveno formalno pomanjkljivost ne za pomanjkljivost, katero bi vlagatelj na podlagi 78. člena ZJN-2 lahko saniral in dopustno dopolnil svojo ponudbo, saj material, ki bo uporabljen v okviru predmetnega naročila, predstavlja predmet ponudbe in kasnejše pogodbe, to pa je poleg cene eden izmed bistvenih elementov pravnega posla. V navezavi na ponudbo izbranega ponudnika naročnik navaja, da je ta za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna vpisal proizvajalca ter sledil njegovim navodilom o pravilni in popolni izpolnitvi ponudbenega predračuna. Naročnik ob tem dodaja, da se je njegov poziv izbranemu ponudniku za dopolnitev nanašal na predložitev manjkajoče listinske dokumentacije (za dve postavki), kar je z vidika javno-naročniške zakonodaje (na podlagi 78. člena ZJN-2) dopustno.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 4110-4/2012-341, z dne 2. 4. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 8. 4. 2013 prejela vlagateljevo vlogo "Opredelitev do Odločitvi navedb Ministrstva za zdravje št. 4110-4/2012 -335 z dne 27.3.2013", z dne 5. 4. 2013. V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in opozarja, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil do njegove navedbe "neenakopravne obravnave ponudnikov vezane na zahtevane vpise, ki jih ima izbrani ponudnik v svojem predračunu za iste tri postavke".

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika dne 26. 4. 2013, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN, obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila med drugim izhaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna in zato izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je namreč ugotovil, da vlagatelj v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. ni vpisal proizvajalca, kakor je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo, prav tako pa je zaključil, da omenjene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ne more šteti za formalno pomanjkljivost, katero bi vlagatelj lahko saniral in jo v tem delu dopustno dopolnil. Vlagatelj po drugi strani v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je predstavljeno pomanjkljivost njegove ponudbe obravnaval "kot takšno, da je ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom", ravnal nepravilno, saj navedba proizvajalca in tipa opreme predstavlja le dopolnitev oziroma pojasnitev predmetnih postavk predračuna.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v prvem odstavku 80. člena določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerno oziroma nepravilno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Državna revizijska komisija je z namenom vsebinske odločitve o zahtevku za revizijo najprej vpogledala v Razpisno dokumentacijo številka 4110-4/2012-123, z dne 12. 10. 2012, vključno z vsemi njenimi pojasnili, spremembami oziroma dopolnitvami, pa tudi v vsebino obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim določil, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo njihove ponudbe izločene iz nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila (VII. točka poglavja "A 01. SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKOM"; v nadaljevanju: Splošna navodila ponudnikom). V razpisni dokumentaciji je naročnik nadalje določil, da mora biti ponudba napisana s pisalom ali drugim sredstvom, ki pušča trajno sled, žigosana in podpisana od zakonitega zastopnika ponudnika ali osebe, ki ima pooblastilo zakonitega zastopnika, pa tudi, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb ali dodatkov, ki niso v skladu z njegovimi navodili (XV. točka Splošnih navodil ponudnikom). Kot izhaja iz "Odgovor[a] na vprašanje št. 8, Datum objave: 15.11.2012, 10:38", je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "Zakaj so določene vrtsice v popisih obarvane sivo ali rumeno"", odgovoril: "V vrstice, katere so obarvano sivo (gradbeni in elektro del) in rumeno (strojni del), mora ponudnik vpisati ponujeno opremo, in sicer ime proizvajalca in tip opreme, kakor zapisano v glavi vrstice E in v opombi". Naročnik je ob tem v "Odgovor[u] na vprašanje št. 15, Datum objave: 15.11.2012, 10:43", ki se je glasilo "V popisu del in materiala je kolona E (Nudimo proizvod: prozvajalec,izdelek / tip opreme, kataloška številka), kjer so sgnirana posamezna polja. Ali se izpolni samo signirana polja "", odgovoril: "Glej odgovor na vprašanje št. 8". Omenjeni vprašanji in odgovora nanju sta na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postala (sestavni) del razpisne dokumentacije (kot del razpisne dokumentacije se namreč štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila).

Ob vpogledu v poglavje "E 02. REKAPITULACIJA IN PONUDBENI PREDRAČUN" razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem med drugim določil, da mora ponudnik kot sestavni del ponudbe oddati predračun (tudi v elektronski obliki), pri čemer se v primeru morebitnih razlik med predračunom v papirni/tiskani in elektronski obliki upošteva ponudbeni predračun v papirni obliki. V "glavi vrstice E" razdelka predračuna "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" je naročnik zapisal: "proizvajalec, izdelek / tip opreme, kataloška številka".

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila od ponudnikov zahteval, da morajo izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (vključno s predračunom), sicer bodo njihove ponudbe izločene iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. V vrstice predračuna, obarvane sivo (gradbeni in elektro del) oziroma rumeno (strojni del), so morali ponudniki vpisati ponujeno opremo in sicer (ime) proizvajalca in tip opreme (izdelek ter kataloško številko). V konkretnem primeru gre torej za navedbo predmeta ponudbe, to pa je poleg cene bistvena sestavina pravnega posla.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je vlagatelj v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna (tako v papirni obliki kot v elektronski obliki) za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. sivo obarvane vrstice (stolpca E) pustil prazne (neizpolnjene). Vlagatelj tako v izpostavljenih postavkah ni sledil izrecni zahtevi naročnika po vpisu zahtevanih podatkov, kot izhajajo iz naročnikovega odgovora številka 8, naročnikovega odgovora številka 15 in vsebine naslovne vrstice (glave) stolpca E razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna. Predstavljeno ugotovitev potrjuje tudi vlagatelj sam, saj v zahtevku za revizijo (na drugi strani) ugotavlja, da v njegovem ponudbenem predračunu "v razdelku Gradbena in zaključna dela dejansko ni zahtevanega vpisa imena proizvajalca in tipa opreme pri postavkah št. 18, 23.05 in 23.07 tako, da vlagatelj potrjuje ugotovitev naročnika, da njegova izpolnitev ponudbenega predračuna ni v skladu z določili razpisne dokumentacije". Vendar pa vlagatelj ob tem zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je predstavljeno pomanjkljivost njegove ponudbe obravnaval "kot takšno, da je ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom", ravnal nepravilno, saj navedba proizvajalca in tipa opreme predstavlja le dopolnitev oziroma pojasnitev predmetnih postavk predračuna. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala tudi o predstavljeni kršitvi naročnika, ki jo v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, med drugim tudi v sklepu številka 018-232/2011, z dne 30. 8. 2011, ki ga je sprejela v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila istega naročnika, je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz formalnih dokazil, predloženih v ponudbi, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti lahko torej govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve. V konkretnem primeru iz vlagateljeve ponudbe to ni razvidno niti deloma (vlagatelj tega v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje), saj je navedba proizvajalca in tipa opreme (izdelka, kataloške številke) v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. v sivo obarvanih vrsticah (stolpca E) v celoti izostala. Vlagatelj bi torej ob predstavljenem dejanskem stanju s tem, ko bi naročniku naknadno "pojasnil", kateri "izdelek / tip opreme" katerega proizvajalca (za izvedbo del po omenjenih postavkah) pravzaprav ponuja, posegel v tehnični del svoje ponudbe, pri tem pa ne bi šlo zgolj za dopolnjevanje ali pojasnjevanje že vpisanih podatkov glede proizvajalca oziroma tipa opreme (izdelka, kataloške številke) v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna, temveč za njihovo naknadno vpisovanje. Upoštevaje predstavljeno dejansko stanje naročnik v konkretnem primeru v določbah ZJN-2 tako nima ustrezne pravne podlage, da bi vlagatelja (v navezavi na postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna) pozval na pojasnilo ali dopolnitev njegove ponudbe. Če bi se naročniku dovolilo, da od vlagatelja v omenjenem segmentu zahteva pojasnila njegove ponudbe oziroma njeno dopolnitev, bi naročnik vlagatelju s tem omogočil, da se naknadno, v škodo drugih ponudnikov, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli, katere izdelke (oziroma tipe opreme) katerega proizvajalca (za izvedbo del po omenjenih postavkah) pravzaprav ponuja, navedeno pa bi bilo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). V konkretnem primeru po prejemu morebitnega pojasnila oziroma dopolnitve vlagatelja namreč ne bi bilo mogoče ustrezno preveriti, ali je vlagatelj že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko (za izvedbo del) ponujal tiste izdelke (oziroma tipe opreme) tistega proizvajalca, ki bi jih po poteku roka za prejem ponudb navedel v svojem pojasnilu, ali ne. Ker gre v omenjenih postavkah za navedbo podatkov, ki sestavljajo predmet ponudbe, to pa je poleg cene bistvena sestavina pravnega posla, izpostavljena pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v konkretnem primeru tudi ni nebistvena (v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da naročnika v zadevnem primeru (z vidika doslej predstavljene zatrjevane kršitve) še posebej obvezuje tudi temeljno načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, saj ni subjekt iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN in zato ni aktivno legitimiran (primerjati drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN glede na prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) za uveljavljanje kršitve temeljnega načela iz 6. člena ZJN-2. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo uveljavlja varstvo svojega položaja (ne pa morebiti varstva položaja naročnika ali drugih ponudnikov), zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v tem delu obravnavala le v obsegu, kolikor se nanašajo na varstvo njegovega položaja.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je pomanjkljivost njegove ponudbe v predstavljenem delu ponudbe obravnaval "kot takšno, da je ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom", ravnal nepravilno, v nasprotju z določili razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, oziroma v nasprotju z določili ZJN-2. Takšnega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije številka 018-232/2011, v smislu, da ima za razliko od dejanskega stanja v takratni zadevi pomanjkljivost v njegovi ponudbi, predloženi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, "znatno manjšo težo, saj zahtevanih vpisov proizvajalca in tipa ni le pri treh postavkah obrazca predračuna in še to pri postavkah, ki ne opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti celotnega predmeta javnega naročila še posebej pa ne glavnega objekta hladilne strojnice" in je "vpliv teh postavk" ["] "tudi z vidika njihove predračunske vrednosti" nepomemben, kot tudi neznaten. Omenjena zatrjevanja vlagatelja namreč za rešitev predmetne zadeve niso pravno relevantna. V konkretnem primeru gre (v nasprotju s stališčem vlagatelja) smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) zatrjuje, da gre v obeh primerih (tako v primeru, ko ponudnik niti v enem delu, kjer je to izrecno zahtevano, v ničemer ne navede, katero opremo ponuja, kot tudi v primeru vlagateljeve izpolnitve ponudbenega predračuna, pri kateri "zahtevanih vpisov proizvajalca in tipa ni le pri treh postavkah obrazca predračuna in še to pri postavkah, ki ne opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti celotnega predmeta javnega naročila še posebej pa ne glavnega objekta hladilne strojnice") za nepravilno in nepopolno izpolnitev ponudbenega predračuna, samo "obseg "nepravilnosti" je različen".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju, upoštevaje pri tem načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), odločala tudi o delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje istovrstne kršitve naročnika, ki naj bi jih storil pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč v omenjenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da so pri "označenih predračunskih postavkah izbranega ponudnika" sicer "izvedeni zahtevani vpisi, vendar v obravnavanih treh postavkah pomanjkljivi, saj niso navedeni proizvajalci in izdelki za vse materiale, ki so potrebni za dela, ki jih obravnavajo postavke (material za kitanje, za osnovni premaz in mikroarmatura)".

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa ugotovila, da so v njej (za razliko od vlagateljeve ponudbe) v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna v papirni obliki za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07., v sivo obarvanih vrsticah (stolpca E), vpisani podatki, in sicer: v postavki (številka) 18. je vpisan podatek "Jupol/Jupol trend", v postavki (številka) 23.05. in v postavki (številka) 23.07. pa podatek "KEMA/KEMAPOX FINAL 5000". Za razliko od vlagatelja je torej izbrani ponudnik z navedenimi podatki v svoji ponudbi določno navedel (konkretiziral) izdelek, ki ga (za izvedbo del po omenjenih postavkah) ponuja, v tem pa je tudi bistvena razlika med vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, ki je podlaga za različno obravnavo obeh ponudb. Izbrani ponudnik je omenjene podatke v svojo ponudbo vpisal na podlagi naročnikovih odgovorov številka 8 in 15, vlagatelj pa v razdelku "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna za postavke (številka) 18., 23.05. in 23.07. v sivo obarvanih vrsticah (stolpca E) tega ni storil.

Ker je naročnik od ponudnikov zahteval, da morajo ponujeno opremo ("kakor zapisano v glavi vrstice E in v opombi") vpisati zgolj v "vrstice, katere so obarvano sivo (gradbeni in elektro del)", v postavki (številka) 18. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna pa je sivo obarvana le (prva) vrstica, ki se glasi "Slikanje ab stropov, plošča je rebrasta, z disperzijsko barvo", so morali ponudniki ustrezne podatke na podlagi naročnikovih odgovorov številka 8 in 15 vpisati le v omenjeno vrstico. Izbrani ponudnik je temu sledil z navedbo izdelka "Jupol trend", torej z navedbo pralne barve, izdelane na osnovi vodne disperzije modernih polimernih veziv (gl. spletno stran http://www.jub.si/izdelki/notranje-barve/jupol-trend-1862/). Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da navedeni izdelek po svoji namembnosti morebiti ne bi ustrezal zahtevam naročnika. Res je sicer, da je v postavki (številka) 18. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna navedeno tudi besedilo "v postavki je zajeto:", pod omenjenim besedilom pa je našteto, kaj omenjena postavka zajema, vendar pa vrstice v slednje omenjenih sestavnih delih postavke (številka) 18. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna niso obarvane sivo. Glede na navedeno ponudnikom ponudbenega predračuna v omenjenih sestavnih delih postavke ni bilo potrebno izpolniti z vnosom podatkov, saj naročnik tega od njih ni zahteval.

Vsebinsko zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija napravila v navezavi na postavki (številka) 23.05. in 23.07. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna. V omenjenih postavkah je bila, za razliko od postavke (številka) 18., sivo obarvana ena od sestavin omenjenih dveh postavk. V obeh primerih je bila to sestavina z opisom "izdelava zaključne talne obloge T5.2, epoksidni tlak maltnega tipa, debelina 5 mm, vsi potrebni sloji. Izvedba po tehničnih navodilih izbranega proizvajalca, stikovanje z obstoječim tlakom". Izbrani ponudnik je sivo obarvano vrstico v tem delu izpolnil z navedbo proizvajalca in izdelka "KEMA/KEMAPOX FINAL 5000", torej z navedbo osnovnega samorazlivnega zaključnega epoksidnega premaza (gl. spletno stran http://www.kema.si/si/vsebina/produkti/po-uporabniskih-skupinah/proizvodi-za-izdelovalce-tlakov/epoksidni-premazi-in-malte_1/15815). Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da navedeni izdelek po svoji namembnosti morebiti ne bi ustrezal zahtevam naročnika.

V predstavljenem torej ni mogoče slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo), da bi morali biti v postavkah (številka) 18., 23.05. in 23.07. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" ponudbenega predračuna v ponudbi izbranega ponudnika "navedeni proizvajalci in izdelki za vse materiale, ki so potrebni za dela, ki jih obravnavajo postavke (material za kitanje, za osnovni premaz in mikroarmatura)". Na način, da sestavnih delov posameznih postavk (če vrstice sestavnih delov posameznih postavk niso obarvane sivo) ni potrebno izpolnjevati, je razpisno dokumentacijo očitno pravilno razumel tudi vlagatelj, saj je na primer v postavki (številka) 23.12. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA" svojega ponudbenega predračuna tudi sam vpisal zgolj (notranjo) barvo "JUBOCOLOR SATEN", ne pa izdelka (materiala) za kitanje. Izravnava površine s finim kitanjem (in brušenje) je namreč sestavni del postavke (številka) 23.12. razdelka "GRADBENA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA", omenjena vrstica pa ni obarvana sivo.

Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija dejstev, ki jih vlagatelj podaja v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po vsebini pa predstavljajo nova dejstva, pri odločanju o zahtevku za revizijo v vsebini, ki presega navedbo dejstev, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, ni upoštevala. Vlagatelj ob opozarjanju, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil do njegove navedbe "neenakopravne obravnave ponudnikov vezane na zahtevane vpise, ki jih ima izbrani ponudnik v svojem predračunu za iste tri postavke", namreč ni dokazal, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti (že) v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo).

V navezavi na vlagateljev očitek naročniku, da je, medtem ko njegove ponudbe ni obravnaval kot formalno nepopolne, izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje pomanjkljivosti njegove ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom številka 4110-4/2012-221, z dne 9. 1. 2013 (v nadaljevanju: poziv z dne 9. 1. 2013), pozval na dopolnitev njegove ponudbe "z značajem pomanjkljivosti vezanih na predmet javnega naročila" (kot to v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj), vendar pa zgolj omenjeno dejstvo še ne pomeni, da je naročnik s tem ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2, zlasti še v nasprotju z določbo 9. člena. Naročnik namreč izbranega ponudnika z omenjenim pozivom ni pozval na vpis posameznih (manjkajočih) podatkov v postavke ponudbenega predračuna, temveč ga je pozval na predložitev manjkajoče dokumentacije, kar je kasneje ugotovil, da je neupravičeno, saj razpisna dokumentacija takšnih zahtev ni vsebovala.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni dokazal, da so pri "označenih predračunskih postavkah izbranega ponudnika" vpisi "v obravnavanih treh postavkah pomanjkljivi, saj niso navedeni proizvajalci in izdelki za vse materiale, ki so potrebni za dela, ki jih obravnavajo postavke (material za kitanje, za osnovni premaz in mikroarmatura)". Vlagatelj tudi ni uspel dokazati, da je naročnik, s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (oziroma s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni obravnaval za formalno nepopolno), kršil katero od določb razpisne dokumentacije, ali katero od določb ZJN-2.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka, odločitev o stroških postopka s pritožbo pa je Državna revizijska komisija v sklepu številka 018-83/2013-2, z dne 20. 3. 2013, s katerim je odločila o vlagateljevi pritožbi z dne 4. 3. 2013, pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 21. 5. 2013


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije



























Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
" odvetnik Miha Velkavrh, Trg Osvobodilne fronte 14, 1000 Ljubljana
" KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu