018-085/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-085/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Izvedba GOI del z dobavo in vgradnjo medicinske opreme za urgentni center Splošne bolnišnice Brežice" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GH Holding d.d., Letališka 27, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.04.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 21.12.2012, pod št. objave JN 13816/2012.

Vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 20.02.2012). Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija v spornih delih razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da gre v obravnavanem primeru za izjemno zahteven projekt (tako v tehnološkem kot tudi v rokovnem smislu), zaradi česar je neutemeljeno in nezakonito, da naročnik vztraja pri neustrezno oblikovanih referencah. Potrebno je zgraditi urgentni center z rentgensko napravo, s strojnimi in elektro instalacijami ter z modularnimi stenskimi paneli za operacijske prostore. Javno naročilo se torej nanaša na izgradnjo bolnišničnega objekta, pri katerem so izjemno pomembne dosedanje izkušnje izvajalca s tovrstnimi gradnjami. Iz navedenih razlogov je neprimerno, da naročnik dopušča izkazovanje tehničnih in kadrovskih referenc po klasifikaciji 126. V skladu z navedenim lahko referenčno zahtevo izpolni celo izvajalec, ki izkaže, da je do sedaj zgradil objekte kot so kinodvorane, koncertne dvorane, opere, paviljone in stavbe za živali in rastline, igralnice, cirkuse in diskoteke. Navedeni objekti so v tehničnem in strokovnem smislu izvedbe gradnje popolnoma neprimerljivi z razpisanim objektom. Glede na razpisani objekt bi se moral naročnik pri izkazovanju referenc omejiti na klasifikacijo 12640 - bolnišnični objekti. Zgolj takšna zahteva bi naročniku omogočila, da bo gradnja potekala preko usposobljenega izvajalca, torej takšnega, ki ima potrebne reference.
Vlagatelj še navaja, da v primeru, če naročnik zahteva zavarovanje za resnost ponudbe, ni potrebna še zavezujoča izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del. V tem primeru namreč že samo zavarovanje za resnost ponudbe določa, da mora biti garancijski znesek izplačan, če izbrani ponudnik ne predloži zavarovanja za dobro izvedbo del. Takšno, dvojno zavarovanje pa pomeni dvojni strošek tako za ponudnike, zlasti pa tudi za naročnika, na katerega ponudniki prevalijo ta strošek. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zavrnil tudi mnenje Ministrstva za finance, iz katerega je razvidno, da naj naročniki znižajo višino zahtevanih garancij (za pravočasno in kakovostno izvedbo del na 5 % pogodbene vrednosti in garancijo za odpravo napak v garancijski dobi na 3 % vrednosti izvršenih del).
Prav tako je neutemeljena zahteva, ki se nanaša na garancijsko obdobje pri pozicijah 20 in 22 točke IV. Za suho - montažna dela je zahtevan strop (kot npr. Armstrong Bioguard Plain Board) s požarno odpornostjo 90 min in z garancijskim rokom plošč v dolžini 15 let. Naročnik je v odgovoru, ki ga je podal na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov navedel, da je potrebno zagotoviti garancijsko dobo v dolžini 15 let in da je pri dobavitelju plošč preveril, da takšno garancijo lahko poda. Iz odgovora je razvidno, da naročnik nezakonito favorizira točno določenega proizvajalca. Ker običajna garancija za take sisteme znaša 5 let, je naročnikova zahteva v tem delu prilagojena vnaprej določenemu proizvajalcu oziroma ponudniku.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik nezakonito uporabil postopek s pogajanji. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v 28. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da naročnik ta postopek lahko uporabi, konkretno javno naročilo pa teh pogojev ne izpolnjuje. Vlagatelj ob tem še opozarja, da bi moral naročnik vnaprej napovedati koliko krogov pogajanj bo izvedenih ter predstaviti tudi pravila za pogajanja.

Naročnik je s sklepom št. 411-43/2012/13, z dne 28.02.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da s postavitvijo splošnih referenc ni ravnal nezakonito, saj je prost pri postavljanju pogojev in drugih zahtev, pri čemur mora paziti le, da neupravičeno ne omejuje ponudnikov in da so zahteve povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Tehnična in kadrovska sposobnost pa je le eden izmed načinov za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, saj ZJN-2 naročnika napotuje na več možnih načinov ugotavljanja sposobnosti. ZJN-2 tudi določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva le da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahteve pa morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Naročnik še navaja, da sodi razpisan objekt pod klasifikacijo 126, saj gre za stavbo splošnega družbenega pomena.
Glede zahtevanih zavarovanj naročnik navaja, da vlagatelj ni navedel zakonske določbe, ki bi ga omejevala pri postavitvi tovrstne zahteve, poleg tega pa ni zahteval le bančnih garancij temveč je, skladno s priporočili Ministrstva za finance, dopustil tudi drugo obliko zavarovanj - to je kavcijsko zavarovanje zavarovalnice. Naročnik pojasnjuje, da je v dosedanjih postopkih vedno zahteval zavarovanje za resnost ponudbe in izjavo, da bo predloženo zavarovanje za dobro izvedbo del. Namen tovrstne izjave ni le v tem, da bo ponudnik predložil zavarovanje za dobro izvedbo del, temveč tudi v tem, da bo tovrstno zavarovanje izdano v skladu z zahtevami iz razpisa in v obliki vzorca garancije, ki je del razpisne dokumentacije. Naročnik zatrjuje, da ima mnenje Ministrstva za finance naravo priporočila ter da mu v zvezi s tem ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja. Posledice odstopa od izvedbe naročila in nekvalitetne izvedbe (ali neizvedbe v predvidenih rokih) prizadenejo naročnika, zato je v njegovi pristojnosti, da oceni tveganje in določi vrsto in višino zavarovanj.
Naročnik še navaja, da so bile pozicije 20 in 22 zamenjane in so sedaj navedene pod št. 12-16. Poleg tega je upošteval pripombo, da ni mogoče zagotoviti 90 minutne požarne varnosti, iz njegovega odgovora, z dne 23.01.2013, pa je razvidno le, da proizvajalci ponujajo tudi 15 letne garancijske dobe. Na podlagi raziskave tržišča je ugotovil, da je na trgu več ponudnikov, ki takšne pogoje izpolnjujejo. Poleg tega se zahteva za 15 letno garancijsko dobo nanaša na ponudnika in ne na proizvajalca, kar pomeni, da ponudnik še vedno lahko dokupi 10 letno garancijo ali pa za ta del prevzame garancijo sam. Naročnik pa je tudi sicer prejel več ponudb, ki omenjeno zahtevo izpolnjujejo, pri čemer vsi ponudniki ne ponujajo proizvajalca stropa Armstrong Bioguard Plain Board.
Naročnik zavrača tudi zadnji očitek vlagatelja in zatrjuje, da je postopek s pogajanji po predhodni objavi izbral na podlagi 5. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2. Naročnik še pojasnjuje, da je sprememba iz 28. člena ZJN-2 začela veljati šele 30.12.2012, predmetno javno naročilo pa je bilo objavljeno dne 21.12.2012. Naročnik še navaja, da so navodila o pogajanjih navedena v XXIII. točki razpisne dokumentacije.

Naročnik je z vlogo št. 4110-43/2012/17, z dne 08.03.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 21.03.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik referenčni zahtevi, ki se nanašata na ponudnika in na strokovni kader zaostriti tako, da bi lahko sodelovali le tisti ponudniki (in njihovi strokovni kadri), ki imajo reference s področja graditve bolnišničnih objektov. Vlagatelj tudi zatrjuje, da se naročnikove zahteve v delu, ki se nanašajo na zavarovanja podvajajo, prav tako oporeka tudi višini zahtevanih zavarovanj. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo zahtevo, v skladu s katero morajo ponudniki za strop v pozicijah 20 in 22 ponuditi garancijski rok plošč v dolžini 15 let. Vlagatelj prav tako navaja, da je naročnik nezakonito uporabil postopek s pogajanji po predhodni objavi, pri čemer ni vnaprej napovedal niti koliko krogov pogajanj bo izvedel s ponudniki, ravno tako pa tudi ni postavil pravil pogajanj.

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je naročnik v podtočki C 07 (Reference ponudnika) točke C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo) zapisal:

"Referenca ponudnika - da je v zadnjih 5 (petih) letih, računano od dneva, določenega za javno odpiranje ponudb v postopku oddaje javnega naročila, izvedel gradbeno obrtniška in inštalacijska dela na posameznem projektu (izgradnja, rekonstrukcija ali adaptacija) in sicer:

- najmanj en (1) zahteven objekt po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008) s klasifikacijsko oznako 126 - Stavbe splošnega družbenega pomena, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03 s spremembami), za katerega je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje v vrednosti najmanj 1 mio EUR z DDV in
- najmanj en (1) zahteven objekt po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008) s klasifikacijsko oznako 126 - Stavbe splošnega družbenega pomena, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03 s spremembami), za katerega je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje v vrednosti najmanj 2 mio EUR z DDV.

Vsi navedeni objekti se morajo v pisni obliki predstaviti s pridobljenim uporabnim dovoljenjem v zadnjih petih (5) letih pred datumom, določenim za javno odpiranje ponudb. Seznamu je potrebno priložiti originalna žigosana in podpisana referenčna potrdila naročnikov, ki so tudi investitorji. V primeru priloženih kopij referenc, morajo biti le-te notarsko overjene."

Podobno referenčno zahtevo je naročnik postavil tudi za odgovornega vodjo del (podtočka 2 - Strokovni kader), in sicer:

"Oseba, ki bo pri izvedbi predmeta javnega naročila izvajala naloge odgovornega vodje del mora predložiti eno (1) referenco o izvajanju nalog odgovornega vodje del pri izvajanju gradbeno obrtniških in instalacijskih del v vrednosti najmanj 1 mio EUR z DDV za objekt s klasifikacijsko oznako 126 - Stavbe splošnega družbenega pomena, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03 s spremembami), za katerega je bilo uspešno pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje v obdobju zadnjih petih (5) let pred datumom odpiranja ponudb".

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj ne zatrjuje, da mu referenčni zahtevi naročnika nezakonito onemogočata sodelovanje v predmetnem postopku. Zatrjuje pa, da bi moral naročnik referenčne pogoje oblikovati strožje, saj zahtevani referenčni projekti niso primerljivi z razpisanim objektom. V obravnavanem primeru vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik referenčne pogoje zaostriti tako, da bi moral namesto stavb splošnega družbenega pomena (s klasifikacijsko oznako 126) zahtevati bolnišnične objekte (s klasifikacijsko oznako 12640). V zvezi z navedenimi očitki Državna revizijska komisija opozarja, da mora vlagatelj v skladu s 14. členom ZPVPJN izkazati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer mora izkazati, da mu je zaradi ravnanja naročnika oziroma domnevne kršitve nastala škoda, ki se kaže v nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz navedb vlagatelja, vlagatelj v tem delu ne dokazuje morebitnega nastanka škode, zatrjuje pa, da bodo lahko zaradi naročnikovih pogojev sodelovali tudi neusposobljeni ponudniki, torej takšni, ki nimajo ustreznih referenc. Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi očitki poudarja, da je zahtevek za revizijo, ki ga vloži ponudnik oziroma gospodarski subjekt, ki namerava predložiti ponudbo, namenjen zaščiti njegovega položaja, ne pa zaščiti drugih gospodarskih subjektov ali naročnika. Ker vlagatelj s predlogom, naj se referenčni pogoji v referenčnem segmentu zaostrijo, ne izkazuje, na kakšen način bi lahko njemu nastala škoda, mu Državna revizijska komisija v tem delu ni mogla priznati interesa in njegovih navedb ni vsebinsko obravnavala.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na zahtevana zavarovanja. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da v primeru, če naročnik zahteva zavarovanje za resnost ponudbe, ni potrebna še izjava banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo del. Vlagatelj zatrjuje, da že zavarovanje za resnost ponudbe določa, da mora biti garancijski znesek izplačan, če izbrani ponudnik ne predloži zavarovanja za dobro izvedbo del in da takšno, dvojno zavarovanje predstavlja dvojni strošek za ponudnike, ki ga prevalijo na naročnika. Vlagatelj se tudi ne strinja z zahtevano višino bančnih zavarovanj in s tem v zvezi opozarja na mnenje Ministrstva za finance, v skladu s katerim naj bi naročniki višino zahtevanih garancij znižali (zavarovanje za pravočasno in kakovostno izvedbo del na 5 % pogodbene vrednosti in garancijo za odpravo napak v garancijski dobi na 3 % vrednosti izvršenih del).

Zahteve naročnika, ki se nanašajo na finančna zavarovanja so navedene v podtočki C 08 (Finančna zavarovanja) točke C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo), kjer je naročnik med drugim zapisal:

"1. Resnost ponudbe:
Garancija za resnost ponudbe v višini 50.000,00 EUR z veljavnostjo najmanj do 22. maja 2013. Garancija mora biti predložena v originalu (vzorec teksta priložen v OBR D 03). Naročnik bo unovčil garancijo za resnost ponudbe v naslednjih primerih:
a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedeni v ponudbi ali
b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
a) ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom ali
b) ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih
obveznosti v skladu z določbami navodil ponudnikom.

2. Pravočasna in kakovostna izvedba pogodbenih obveznosti:
Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo banke ali zavarovalnice, da bo banka ali zavarovalnica zagotovila ustrezno obliko finančnega zavarovanja za ves čas trajanja pogodbe, to je garancijo za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti (na razpisnem Obrazcu D 02), potrjeno in podpisano s strani izbrane banke ali zavarovalnice. Ponudnik k izjavi priloži tudi vzorec garancije za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti (Obrazec D 24 04), potrjen s strani banke ali zavarovalnice.

Izbrani ponudnik bo moral hkrati z vsemi podpisanimi izvodi pogodbe, najkasneje pa v 8 dneh od sklenitve pogodbe, naročniku izročiti garancijo za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti (z DDV), ki jo naročnik lahko unovči v naslednjih primerih:
- če se bo izkazalo, da predmet pogodbe ni izveden v skladu s pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali specifikacijami,
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi napak pri izvedbi predmeta pogodbe,
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi ponudnikove zamude za več kot 10 dni,
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi drugih razlogov, predvidenih v pogodbi,
- če ponudnik ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi."

Naročnik je od ponudnikov prav tako zahteval, da predložijo izjavo banke ali zavarovalnice, da bo ponudnik zagotavljal ustrezno obliko finančnega zavarovanja za čas garancijske dobe (na Obrazcu D 02) in navedel tudi, da mora ponudnik ob primopredaji naročniku izročiti garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 5 % od končne pogodbene (na Obrazcu D 05). Ponudniki so morali predložiti tudi izjavo zavarovalnice (Obrazec D 06), da lahko pridobijo zavarovanje odgovornosti pred škodo v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (kritje zavarovalne vsote v višini 800.000,00 EUR).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da že zavarovanje za resnost ponudbe določa, da ga lahko naročnik unovči med drugim tudi v primeru, če ponudnik ne predloži ali zavrne predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vendar pa se ne strinja z njim, da pomeni naročnikova zahteva po predložitvi izjave banke ali zavarovalnice o tem, da bo zagotovljena tudi garancija za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti, podvajanje (istega) zavarovanja. Namen sporne izjave banke ni le v zavezi banke (ali zavarovalnice), da bo izdano zavarovanje za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti pač pa tudi v tem, da bo navedeno zavarovanje pripravljeno v vsebini (in obliki) kot jo je zahteval naročnik. Sicer pa je naročnik (kot je razvidno iz zgornje obrazložitve) v obravnavanem primeru zahteval štiri različna zavarovanja, ki se medsebojno ne podvajajo.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da ima mnenje Ministrstva za finance, ki se nanaša na višino zavarovanj, zgolj naravo priporočila. Ker pa posledice odstopa od ponudbe ter nekvalitetne in nepravočasne izvedbe del prizadenejo naročnika, je v njegovi domeni, da oceni tveganje ter določi vrsto in višino zavarovanj. Poleg tega je naročnik v obravnavanem primeru dopustil ponudnikom (glej tudi odgovor naročnika, ki je bil dne 23.01.2013 objavljen na Portalu javnih naročil), da lahko namesto bančnih garancij predložijo tudi kavcijska zavarovanja, višini zahtevanih zneskov garancij, katerima oporeka vlagatelj (v višini 10 % pogodbene vrednosti z DDV za garancijo za pravočasno in kakovostno izvedbo pogodbenih obveznosti in v višini 5 % od končne pogodbene vrednosti za garancijo za odpravo napak v garancijski dobi), pa tudi ne presegata zneskov, ki jih naročniki običajno zahtevajo pri tovrstnih javnih naročilih.

Vlagatelj oporeka tudi naročnikovi zahtevi, v skladu s katero zahteva za spuščen strop 15 letno garancijo. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da so bile njegove zahteve v spornih postavkah (z odgovorom, ki je bil dne 23.01.2013 objavljen na Portalu javnih naročil) omiljene in da naročnik za spuščen strop ne zahteva več 90 minutne požarne odpornosti, še vedno pa zahteva 15 letno garancijo. Naročnik tudi ni (kot to zmotno zatrjuje vlagatelj) z navedenim odgovorom favoriziral točno določenega proizvajalca, pač pa je z njim zgolj pojasnil, da dobavitelji plošč takšno garancijo lahko ponudijo. Iz razloga, ker so vlagateljevi očitki v tem delu zahtevka za revizijo zgolj splošni in pavšalni ter tudi zato, ker vlagatelj ne zatrjuje, da ne more ponuditi stropa tistega proizvajalca, ki zagotavlja 15 letno garancijo (med strankama sicer ni spora o tem, da takšno garancijo lahko ponudi vsaj en proizvajalec - to je podjetje Armstrong World Industries za strop Armstrong Bioguard Plain Board), prav tako pa tudi ne navaja, da pri konkurenčnih proizvajalcih ne more dokupiti tako imenovane podaljšane garancije, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija zavrača tudi (zadnji) vlagateljev očitek, ki se nanaša na izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je naveden postopek izbral v skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2, ki dovoljuje naročniku izbiro spornega postopka tudi v primeru tistih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona (torej nižja od vrednosti, od katerih dalje mora naročnik javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu Evropske unije). Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da je novela ZJN-2 (ZJN-2D) pričela veljati šele po objavi predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, poleg tega se novelirano določilo tretjega odstavka 28. člena ZJN-2 nanaša na sama pogajanja oziroma zavezuje naročnika, da mora (šele) med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je to storil že v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o naročilu. Naročnik pa je v obravnavanem primeru tudi sicer potek in vsebino pogajanj dovolj jasno določil v XXIII. točki Splošnih navodil ponudnikom.

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V Ljubljani, dne 10.04.2013

predsednica senata: mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana,
- GH Holding d.d., Letališka 27, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv - tu