018-119/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Številka: 018-119/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje tehničnih pregledov vozil" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj A1-remont Kranj d.o.o., Ljubljanska cesta 22, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Urbanija, Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.05.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izvajanje tehničnih pregledov vozil".

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.322,68 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 28.01.2013, pod št. objave NMV 209/2013.

Naročnik je dne 06.03.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je zapisal, da je bila ponudba izbranega ponudnika (ob upoštevanju obeh meril za ocenitev ponudb) ekonomsko najugodnejša.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 14.03.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v 6. točki Povabila k oddaji ponudbe navedel dve merili za ocenitev ponudb, in sicer merilo Cena tehničnega pregleda (okvirna dvoletna skupna vrednost ponudbe) s 60 % ponderjem in merilo Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika s 40 % ponderjem. V četrtem odstavku 6. točke je navedel, da se po merilu oddaljenosti, kot najkrajša upošteva razdalja med sedežem naročnika na Štefanovi ulici 2 v Ljubljani in servisno delavnico ponudnika. Šesti in sedmi odstavek iste točke določata, da se oddaljenost ugotavlja kot najkrajša možna pot s spletnim orodjem na naslovu http://www.itis.si/zemljevid, funkcija najkrajša pot z avtomobilom. Vlagatelj pojasnjuje, da ima svojo poslovno enoto, kjer bo opravljal razpisane storitve, v Ljubljani, na Vodovodni cesti 93, ki je od sedeža naročnika oddaljena 3,229 km. Ta podatek je ugotovil z uporabo navedenega spletnega orodja, enako oddaljenost pa je, kot izhaja iz izpodbijane odločitve, ugotovil tudi naročnik. Nasprotno, izbrani ponudnik kot razdaljo do naročnikovega sedeža ni upošteval razdaljo od delavnice, kjer opravlja tehnične preglede, pač pa razdaljo od sedeža družbe na Celovški cesti 160 v Ljubljani. Tako ugotovljena najkrajša pot z avtomobilom od Štefanove ulice 2 v Ljubljani do Celovške ceste 160 znaša 3,090 km, ta razdalja pa je bila upoštevana pri ocenjevanju ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da se na tem naslovu ne nahaja servisna delavnica za izvajanje tehničnih pregledov vozil, s čimer je izbrani ponudnik podal neresnično in zavajajočo izjavo. Na ta način je posledično dosegel, da je bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Izbrani ponudnik je naročniku predložil tudi odločbo št. 217-81/2007/4 (1331-02), z dne 20.07.2007, iz katere izhaja dovoljenje za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil v Ljubljani, na Celovški cesti 160. Navedeno v praksi ne drži, saj se na tej lokaciji ne nahaja servisna delavnica za opravljanje tehničnih pregledov, kar je razvidno iz spletne strani izbranega ponudnika (http://www.lpp.si/tehnicni-pregledi-homologacije). Na tej spletni strani je objavljen zemljevid s krajem, kjer se nahaja servisna delavnica izbranega ponudnika (Priloga 1), in sicer se nahaja v Ljubljani, na križišču med Rakuševo ulico in Cesto Ljubljanske brigade in ne na Celovški cesti 160. Na tej stavbi je napis "LPP tehnični pregledi", vendar pa stavba nima lastne številke. Iz navedenega razloga oddaljenosti servisne delavnice izbranega ponudnika do sedeža naročnika, z uporabo spletnega orodja http://www.itis.si/zemljevid, ni mogoče izračunati. Gre za stavbo, ki po geodetskih podatkih stoji na parceli št. 223/17 k.o. 1739 - Zgornja Šiška, ID znak 1739-356. Vse navedeno je razvidno priloženega izpiska GURS (Priloga 2) in grafičnega prikaza (Priloga 3), ki se oba ujemata z zemljevidom dejanskega stanja (Priloga 4). Ker stavba nima hišne številke, oddaljenosti le-te do sedeža naročnika z uporabo spletnega orodja ni mogoče izračunati. Tej stavbi je najbližji objekt na Rakuševi ulici 36. Iz izračuna najkrajše razdalje od sedeža naročnika do stavbe na Rakuševi ulici 36 izhaja razdalja v dolžini 3,779 km (Priloga 10). Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je servisna delavnica izbranega ponudnika bolj oddaljena, kot je oddaljena njegova servisna delavnica.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 22.03.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da opravlja dejavnost tehničnih pregledov izključno na svoji lokaciji, z edinim naslovom Celovška cesta 160, Ljubljana. Navedeno je razvidno tudi iz priložene javne listine - to je odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 217-81/2007/4 (1331-02), z dne 20.07.2007 o izdaji pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil na lokaciji v Ljubljani, Celovška cesta 160. Izjema je le opravljanje tehničnih pregledov traktorjev, ki pa jih izbrani ponudnik, skladno z Zakonom o motornih vozilih in pripadajočimi podzakonskimi akti, opravlja na terenu. Izbrani ponudnik še navaja, da nima nobene poslovne enote, ki bi opravljala dejavnost tehničnih pregledov na drugem naslovu. Objekt oziroma servisna delavnica, v kateri izvaja tehnične preglede, se nahaja na naslovu Celovška cesta 160, Ljubljana. Izbrani ponudnik še navaja, da v kolikor je bil vlagatelj mnenja, da spletno orodje na naslovu http://www.itis.si/zemljevid, ne omogoča izračuna dejanske razdalje, bi moral, skladno s 25. členom ZPVPJN, vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo

Naročnik je s sklepom št. 430-1501/2012/21 (15131-14), z dne 04.04.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je v 3. in 6. točki Povabila k oddaji ponudbe ter v Prilogi št. 3 (Ponudbeni pogoji) navedel: "V primeru, da ponudnik - izvajalec nastopa s podizvajalcem, se pri ocenjevanju po merilu oddaljenost servisne delavnice ponudnika - izvajalca od sedeža naročnika upošteva razdalja do servisne delavnice, v kateri bo ponudnik - izvajalec dejansko izvajal tehnične preglede. V primeru, da se bo tehnične preglede izvajalo v več servisnih delavnicah, ki jih mora ponudnik v ponudbi navesti, se pri ocenjevanju po merilu upošteva (naj)krajša razdalja izmed podanih oddaljenosti ponudnika ali njegovega podizvajalca, pri čemer ima naročnik pravico, da za posamezen tehnični pregled izbere delavnico, v kateri bo dejansko izveden tehnični pregled vozila." Iz navedenega teksta je razvidno, pojasnjuje naročnik, da se upošteva razdalja do servisne delavnice, v kateri bo ponudnik (izvajalec) dejansko izvajal tehnične preglede. Navedeno, pojasnjuje naročnik, je zapisal iz razloga, da bi se izognil dilemi, ki bi nastala v primeru, če bi imel ponudnik (izvajalec) oz. njegov podizvajalec več servisnih delavnic. Naslove (lokacije) servisnih delavnic je moral ponudnik (izvajalec) navesti v Prilogo št. 3. Iz vsebine navedenega obrazca je razvidno, da so morali ponudniki podati poštne naslove - lokacije, na katerih se nahajajo njihove servisne delavnice (in ne npr. parcelne številke objektov). V kolikor bi naročnik pri ocenjevanju po merilu upošteval razdaljo do stavbe (objekta oz. njegove parcelne številke), v kateri se delavnica fizično nahaja, bi obrazec oblikoval na način, da bi od ponudnika zahteval parcelno številko stavbe, v kateri se nahaja servisna delavnica. Naročnik pojasnjuje, da spletno orodje izračunava dolžino poti od naslova A do naslova B in torej ne omogoča izračuna dolžine poti od parcelnih številk. Dejstvo je, zatrjuje naročnik, da so na ta način razpisno dokumentacijo razumeli vsi ponudniki, saj so vsi (tudi vlagatelj) v obrazec vpisali naslove servisnih delavnic. Da izbrani ponudnik opravlja dejavnost tehničnih pregledov na Celovški cesti 160 v Ljubljani, pa izhaja tudi iz odločbe št. 217-81/2007/4 (1331-02), z dne 20.07.2007, ki je javna listina. Glede na to, da je bilo sporno merilo določeno vnaprej in je enako za vse ponudnike, bi moral vlagatelj, v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi s tem, na to opozoriti že pred iztekom roka za oddajo ponudb. Naročnik še navaja, da hišna številka na stavbi servisne delavnice ni bila pogoj za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 09.04.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da naročnik sam pritrjuje, da so morali ponudniki v obrazec navesti naslove, kjer se servisna delavnica dejansko nahaja. Vlagatelj zatrjuje, da se servisna delavnica izbranega ponudnika ne nahaja na Celovški cesti 160 v Ljubljani. Četudi ima izbrani ponudnik za ta naslov izdano dovoljenje pristojnega organa, je kršil razpisne pogoje, saj se njegova servisna delavnica nahaja na drugi lokaciji. Vlagatelj poudarja, da je servisna delavnica izbranega ponudnika, kot izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo, bolj oddaljena kot je oddaljena njegova servisna delavnica. Zaradi tega bi morala biti njegova ponudba ocenjena kot ekonomsko najugodnejša. Naročnik v odločitvi zatrjuje, da hišna številka ni pogoj za prijavo na razpis, ob tem pa ni pojasnil, kako naj se z uporabo spletne aplikacije izračuna razdalja od sedeža naročnika do mesta, kjer se dejansko nahaja servisna delavnica izbranega ponudnika. Spletna aplikacija namreč ne omogoča, kot to ugotavlja že naročnik sam, izračuna razdalje do parcel.

Naročnik je z dopisoma št. 430-1501/2012/22 (15131-14), z dne 09.04.2013 in št. 430-1501/2012/24 (15131-14), z dne 11.04.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku (Državna revizijska komisija je prvi dopis prejela dne 10.04.2013, drugega pa dne 16.04.2013).

Državna revizijska komisija je dne 08.05.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je izbrani ponudnik po merilu Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika neupravičeno prejel 40 točk. Zatrjuje, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval razdalje od naročnikovega sedeža do delavnice, kjer izbrani ponudnik dejansko opravlja tehnične preglede (na križišču med Rakuševo cesto in Cesto Ljubljanske brigade), pač pa razdaljo od svojega sedeža do sedeža družbe izbranega ponudnika na Celovški cesti 160 v Ljubljani.

Ker vlagatelj v obravnavani zadevi naročniku očita nepravilno ocenjevanje po merilu Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika, je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik sporno merilo uporabil tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji. Vrednotenje po edinem preostalemu merilu (Cena tehničnega pregleda - okvirna dvoletna skupna vrednost ponudbe) med strankama ni sporno (naročnik je v razpisni dokumentaciji določil dve merili za ocenjevanje ponudb, in sicer merilo Cena tehničnega pregleda - okvirna dvoletna skupna vrednost ponudbe, ki ga je utežil z 60 % ponderjem in merilo Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika s 40 % ponderjem), zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ni neposredno preverjala (po merilu Cena tehničnega pregleda - okvirna dvoletna skupna vrednost ponudbe je vlagatelj od 60 možnih točk prejel 27,58 točk, izbrani ponudnik pa 32,33 točk (od štirih prejetih ponudb se je ponudba izbranega ponudnika po obeh merilih uvrstila na prvo mesto, vlagateljeva ponudba pa na drugo mesto). Razlika v prid izbranega ponudnika, ki je vplivala na končno izbiro, je nastala pri (spornem) merilu Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika, pri katerem se je izbrani ponudnik (za 3,090 km oddaljeno servisno delavnico od sedeža naročnika) prejel najvišje možno število točk - 40 točk, vlagatelj pa (za 3,229 km oddaljeno servisno delavnico od sedeža naročnika) 38,20 točk.

Način uporabe merila Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika je naveden v podtočki 6.2 točke 6 (Merila za izbor ponudbe) Povabila k oddaji ponudbe, in sicer:

"Pri merilu pod točko 6.2 bo ponudba z najkrajšo oddaljenostjo servisne delavnice ponudnika - izvajalca od sedeža naročnika (za sedež naročnika se šteje Štefanova ulica 2, Ljubljana) prejela 40 točk, ostale pa procentualno ustrezno manjše število točk glede na procentualno vrednost odstopanja oddaljenosti od najmanjše ponujene oddaljenosti, pri čemer ponudbe ne morejo prejeti manj kot 0 točk.

V primeru, da ponudnik - izvajalec nastopa s podizvajalcem, se pri ocenjevanju po merilu za oddaljenost servisne delavnice ponudnika - izvajalca od sedeža naročnika, upošteva razdalja do servisne delavnice, v kateri bo ponudnik - izvajalec dejansko izvajal tehnične preglede. V primeru, da se bo tehnične preglede izvajalo v več servisnih delavnicah, ki jih mora ponudnik v ponudbi navesti, se pri ocenjevanju po merilu za oddaljenost servisne delavnice ponudnika - izvajalca od sedeža naročnika, upošteva (naj)krajša razdalja izmed podanih oddaljenosti ponudnika - izvajalca ali njegovega podizvajalca, pri čemer ima naročnik v primeru izbora ponudnika pravico, da za posamezen tehnični pregled izbere delavnico, v kateri se bo izvedel tehnični pregled vozila.

Za oddaljenost servisne delavnice ponudnika - izvajalca se uporablja najkrajša možna pot od sedeža naročnika, ki je na Štefanovi ulici 2, Ljubljana.

Naročnik bo za preverjanje oddaljenosti servisne delavnice ponudnika - izvajalca od sedeža naročnika uporabljal javno dostopno spletno orodje na naslovu http://www.itis.si/zemljevid, funkcija iskanje poti, izbira najkrajša pot z avtom."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Prilogo št. 3 (Ponudbeni pogoji), kamor so morali ponudniki vpisati naslov - lokacijo (naslove - lokacije) servisne delavnice (servisnih delavnic) in oddaljenost le-te(h) od sedeža naročnika (v km).

Iz citiranega načina uporabe spornega merila je mogoče razbrati, da je naročnik predvidel prejem 40 točk (od skupno 100 možnih po obeh merilih za ocenjevanje ponudb) za tistega ponudnika, ki bo imel najkrajšo razdaljo med servisno delavnico, v kateri bo (dejansko) izvajal tehnične preglede in sedežem naročnika (na Štefanovi ulici 2 v Ljubljani). Za vse ostale ponudnike je naročnik predvidel prejem "procentualno ustrezno manjše število točk glede na procentualno vrednost odstopanja oddaljenosti od najmanjše ponujene oddaljenosti", pri čemer nobena izmed ponudb, ne glede na odstopanje, ni mogla prejeti manj kot 0 točk. V primeru, če bo ponudnik nastopal s podizvajalcem je naročnik predvidel, da se bo upoštevala razdalja do tiste servisne delavnice, v kateri se bodo dejansko izvajali tehnični pregledi. V primeru, če bo imel posamezen ponudnik več servisnih delavnic, pa je naročnik napovedal, da bo upošteval najkrajšo razdaljo ter si hkrati pridržal pravico, da bo v tem primeru sam izbral, v kateri izmed njih se bodo izvajali tehnični pregledi vozil. Iz načina uporabe merila tudi izhaja, da se bo najkrajša razdalja ugotavljala s pomočjo spletnega orodja na naslovu "http://www.itis.si/zemljevid, funkcija iskanje poti, izbira najkrajša pot z avtom". Ponudniki so morali v Prilogo št. 3 (Ponudbeni pogoji) vpisati naslov (lokacijo) servisne delavnice in oddaljenost te servisne delavnice od sedeža naročnika (oziroma v primeru, če posamezen ponudnik razpolaga z več servisnimi delavnicami, naslove le-teh in njihove oddaljenosti od naročnikovega sedeža).

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v četrtem poglavju. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 48. členu ZJN-2 med drugim tudi določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena (peti odstavek 48. člena ZJN-2). Zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način kot so bila opisana in ovrednotena je namenjena predvsem objektivnem ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku.

Eden od elementov, ki ga mora naročnik upoštevati ne samo pri določitvi meril v razpisni dokumentaciji, temveč tudi v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, je element medsebojne primerljivosti posameznih parametrov, na podlagi katerih naročnik ponudbam dodeljuje točke. Iz samega vrednotenja in ocenjevanja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu parametru ponudbe dodelil določeno število točk, drugemu pa ne. Pri tem mora prvenstveno upoštevati način uporabe meril iz razpisne dokumentacije, ob odsotnosti natančnih definicij le-tega pa ponudbe oceniti na medsebojno primerljiv način oziroma tako, da je ocenjevanje mogoče objektivno preveriti.

V obravnavanem primeru naročnik spornega merila ni mogel uporabiti na način, kot ga je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Čeprav je iz zahtevka za revizijo in iz predloženih listin razvidno, da se servisna delavnica izbranega ponudnika ne nahaja na Celovški 160 (na tem naslovu se sicer, kar med strankama v tem postopku ni sporno, nahaja sedež izbranega ponudnika, ravno tako se na sedež glasi tudi odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 217-81/2007/4 (1331-02), s katero je izbranemu ponudniku dovoljeno opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil), pač pa na križišču med Rakuševo ulico in Cesto Ljubljanske brigade, je naročnik te očitke zavrnil z obrazložitvijo, "da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da se upošteva razdalja do tiste servisne delavnice, v kateri bo ponudnik tehnične preglede dejansko izvajal" ter "da so morali ponudniki podati poštne naslove (oziroma lokacije), na katerih se nahajajo njihove servisne delavnice". Naročnik je tudi zapisal, da bi v primeru, "če bi v razpisni dokumentaciji navedel, da bo upošteval razdaljo, v kateri se delavnica fizično nahaja, od ponudnikov zahteval parcelno številko te stavbe" ter "da hišna številka ni pogoj za prijavo na razpis". Naročnikova obrazložitev je (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) nejasna in kontradiktorna. Naročnik namreč z njo priznava, da bi moral pri ocenjevanju po spornem merilu upoštevati razdaljo do stavbe, v kateri se servisna delavnica dejansko nahaja oziroma do stavbe, v kateri se bodo tehnični pregledi dejansko izvajali, pri čemer pa mu izbira spletnega aplikacije takšnega ocenjevanja očitno ni omogočala. Četudi je torej naročnik večkrat zatrdil, da je edina merodajna servisna delavnica tista, v kateri se bodo tehnični pregledi vozil dejansko izvajali, pa po drugi strani (nasprotno) zatrjuje, da s tem ni mislil tiste stavbe, v kateri se delavnica fizično nahaja. Ker je naročnik z navedenim zaobšel bistveni pomen (in namen) spornega merila (ki ga v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo na več mestih poudarja tudi sam), ki je v najkrajši razdalji med sedežem naročnika in servisno delavnico, v kateri se bodo tehnični pregledi dejansko izvajali, je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim očitkom. Pri tem je upoštevala tudi dejstvo, da je ocenjevanje po spornem merilu odločilno vplivalo na končni vrstni red med ponudniki. Način uporabe merila Oddaljenost servisne delavnice izvajalca od sedeža naročnika je namreč določen tako, da vsakršna minimalna sprememba dolžine oddaljenosti servisne delavnice od naročnikovega sedeža, bistveno vpliva na število podeljenih točk (naročnik je predvidel prejem "procentualno ustrezno manjše število točk glede na procentualno vrednost odstopanja oddaljenosti od najmanjše ponujene oddaljenosti"). Državna revizijska komisija je po opravljeni simulaciji ocenjevanja ugotovila, da v kolikor bi bila delavnica izbranega ponudnika (kot zatrjuje vlagatelj) dejansko oddaljena od naročnikovega sedeža 3,779 km (in ne 3,090 km, kolikor znaša razdalja med naročnikovim sedežem in sedežem izbranega ponudnika), bi izbrani ponudnik po obeh merilih skupaj prejel 65,53 točk, od tega 33,2 točk po spornem merilu (in bi se, izmed štirih sodelujočih ponudnikov, uvrstil na drugo mesto), vlagatelj pa bi se z 67,58 točkami (od katerih bi 40 točk prejel po spornem merilu) uvrstil na prvo mesto.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, je skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila.

Državna revizijska komisija naročnika, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v kolikor se bo (ponovno) odločil za oddajo javnega naročila "Izvajanje tehničnih pregledov vozil", naj pripravi razpisno dokumentacijo skladno z določili ZJN-2 in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse (v višini 338,68 EUR), odvetniško nagrado v višini 1.352,50 EUR, 20,00 EUR za materialne stroške (tar. št. 6002) ter 20 % DDV.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 338,68 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 s spremembami) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 1.322,68 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15.05.2013

mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Štefanova ulica 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Urbanija, Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana
- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu