018-100/2013 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

Številka: 018-100/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvajanje laboratorijskih storitev", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 5. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 12. 3. 2013 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izvajanje laboratorijskih storitev", ki ga je naročnik začel s sklepom o začetku postopka št. 120-181-462-2/2012 z dne 6. 12. 2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.997,84 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje laboratorijskih storitev".

Obrazložitev

Naročnik je dne 6. 12. 2012 sprejel sklep o začetku postopka št. 120-181-462-2/2012, iz katerega je razvidno, da je predmet naročila izvajanje laboratorijskih storitev in da bo naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Dne 14. 1. 2013 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o izidu javnega naročila" št. 120-181-462-1/2013, iz katerega je razvidno, da je naročilo dodelil ponudniku Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 5. 3. 2013 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko objave JN2562/2013 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, v katerem je navedel, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave izvajal zaradi naročanja dodatnih storitev in da je naročilo dodelil izbranemu ponudniku.

Zoper ravnanje naročnika je vlagatelj z vlogo z dne 12. 3. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da se ukvarja z dejavnostjo, ki je predmet naročila, in ima interes za dodelitev naročila, ker naročnik naročila ni objavil, pa ni imel možnosti sodelovanja v postopku. Naročnik je kot utemeljitev za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave navedel, da je možnost pogajanj predvidel že v javnem naročilu za sklenitev okvirnega sporazuma z dne 27. 6. 2008 in da je izvedel pogajanja z izvajalcem, kateremu je bilo dodeljeno prvotno naročilo. Javno naročilo je bilo po pojasnilu naročnika le nadaljevanje prvotno oddanega naročila, znesek dodatnih storitev pa ne presega 30 % prvotnega naročila, navaja vlagatelj. Vlagatelj nasprotuje taki naročnikovi odločitvi in meni, da za izbiro postopka brez predhodne objave niso izpolnjeni zakonski pogoji. Pri spornem javnem naročilu ne gre za dodatne storitve. V 14. točki Navodil, ki jih je naročnik pripravil v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma, je zapisano, da se bo naročnik v primeru potrebe po dodatnih laboratorijskih storitvah, ki niso navedene v razpisni dokumentaciji, za njihovo izvajanje dogovoril s ponudnikom, ki bo izbran na razpisu. Okvirni sporazum je bil sklenjen za obdobje 48 mesecev od dneva začetka izvajanja, to je od oktobra 2008. Več kot očitno je, navaja vlagatelj, da je naročnik v predmetnem postopku izbranemu ponudniku oddal izvajanje enakih, ne pa dodatnih laboratorijskih storitev. Storitve, ki se oddajajo v predmetnem naročilu, ne sodijo med nujno potrebne za dokončanje tega naročila, naročnik pa predmetne storitve naroča že desetletja. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik v prvotnem naročilu ni predvidel možnosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave. Združevanje inštitutov za varovanje zdravja in zavodov za zdravstveno varstvo ne more biti opravičilo za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave, še navaja vlagatelj, in zaključuje, da je naročnik v predmetnem postopku kršil 2. alinejo prve točke petega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) ter določbo 2. točke petega odstavka 29. člena ZJN-2, s tem pa je kršil tudi temeljna načela javnega naročanja.

Naročnik je dne 19. 3. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da predmetnega naročila ne oddaja niti na podlagi 2. alinejo prve točke petega odstavka 29. člena ZJN-2 niti na podlagi 2. točke petega odstavka 29. člena ZJN-2. Javno naročilo oddaja na podlagi 1. točke šestega odstavka 29. člena ZJN-2, za kar so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ta postopek se lahko uporabi za dodatne storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo, če so dodatne storitve, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila. Naročnik navaja, da so vsi trije zakonski pogoji izpolnjeni. Javno naročilo za dodatne storitve je bilo oddano prvotnemu izvajalcu. Gre za nadaljevanje prvotno oddanega naročila, znesek dodatnih storitev pa ne presega 30 % prvotnega naročila. Javno naročilo se oddaja po tem postopku, ker so zavodi za zdravstveno zavarovanje v postopku reorganizacije in se dodatna pogodba sklene za obdobje do končanega procesa združevanja. Storitve, ki so predmet naročila, so laboratorijske preiskave, ki so povezane z javnim zdravjem in je njihova kontinuiteta nujna, saj bi izpad lahko pomenil potencialno ogrožanje zdravja državljanov. Zakon naročniku ne nalaga, da bi morali že v prvotnem naročilu navesti možnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj že sam zakon določa pogoje, ki jih naročniki ne smejo spreminjati. ZJN-2 zahteva le, da je možnost uporabe takega postopka predvidena že v prvotnem postopku in pri izračunu ocenjene vrednosti, kar je naročnik storil. Naročnik meni, da so vlagateljeve navedbe o odlogu uporabe predpisov s področja zdravstvene dejavnosti neutemeljene, saj je zakone treba upoštevati. Naročnik opozarja, da zakon predvideva prehod nedokončanih poslov, ne pa sukcesivno opravljanje storitev po pogodbah dolgoročnega značaja. Zaradi potrebe po kontinuiranem opravljanju laboratorijskih storitev ni možno, da bi se za vsako analizo izvedel postopek oddaje javnega naročila. Zato imajo vsi obstoječi zavodi urejena pogodbena razmerja z izbranimi izvajalci za bolj ali manj dolgoročno izvajanje storitev, ki so jih sklepali na podlagi izvedenih javnih naročil. Edino taka rešitev omogoča kontinuirano opravljanje storitev, drugačno poslovanje na tem področju pa ni možno. Če bi po združitvi vsa pogodbena razmerja prešla na Nacionalne inštitute za javno zdravje oz. Nacionalne laboratorije za zdravje, okolje in hrano, bi za določene analize prevzemniki imeli več izvajalcev po različnih pogodbenih razmerjih, ki bi vsi imeli pravice za opravljanje istih storitev, kar je nemogoče, zatrjuje naročnik. Naročnik zaključuje, da vlagatelj ni navedel konkretiziranih dejstev in dokazov za utemeljenost zahtevka za revizijo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 22. 3. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri svojih revizijskih navedbah in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 26. 3. 2013 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi pripravljalno vlogo z dne 26. 3. 2013, v kateri ponavlja navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma je treba ugotoviti, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila, ki ga oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, začel s sklepom o začetku postopka št. 120-181-462-2/2012 z dne 6. 12. 2012, z dokumentom "Povabilo ponudniku, da odda ponudbo in se udeleži postopka oddaje javnega naročila s pogajanji" z dne 11. 12. 2012 pa je izbranega ponudnika povabil k predložitvi ponudbe. Pogajanja je, kot je razvidno iz poročila oz. zapisnika o pogajanjih, naročnik izvedel dne 19. 12. 2012. Glede na drugi odstavek 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJN-2D), ki določa, da se postopki s pogajanji brez predhodne objave izvedejo po dosedanjih predpisih, če je naročnik povabilo k oddaji prijave ponudnikom poslal pred uveljavitvijo tega zakona, je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za presojo naročnikovega ravnanja uporabiti ZJN-2, kot je veljal pred 30. 12. 2012, ko je bila uveljavljena novela ZJN-2D.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali so bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot jih določa ZJN-2. Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 6. 12. 2012, je naročnik kot podlago za izvajanje predmetnega postopka s pogajanji brez predhodne objave navedel 1. točko šestega odstavka 29. člena ZJN-2. Ta določa, da se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabi za javna naročila storitev tudi v primeru dodatnih storitev, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo, in sicer v primeru, če teh dodatnih storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v 1. točki šestega odstavka 29. člena ZJN-2, ne sme presegati 30% zneska prvotnega naročila.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave je manj formalen postopek, v katerem se lahko naročnik s ponudniki v določenem obsegu pogaja o vsebini in pogojih javnega naročila. Kot izhaja že iz imena samega postopka, naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ne objavi obvestila o naročilu, zaradi česar temeljna načela javnega naročanja niso zagotovljena v celoti oz. vsaj ne v takem obsegu, kot to velja za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Ker naročnik ni dolžan objaviti obvestila o naročilu, ni mogoče govoriti o takšni preglednosti, kot je značilna za ostale postopke oddaje javnih naročil. V primeru, kadar se naročnik pogaja le z enim ponudnikom (kot v predmetnem postopku), tudi ni mogoče govoriti o konkurenčnem boju ponudnikov in zagotavljanju načela enakopravne obravnave. Ker v postopku s pogajanji brez predhodne objave praviloma ne sodeluje večje število zainteresiranih ponudnikov pod enakimi pogoji, na ta način tudi ni mogoče zagotavljati načela gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Zato ZJN-2 določa, da lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne, nasprotno od npr. odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, izvede le v primeru, kadar so za to izpolnjeni pogoji, določeni v 29. členu ZJN-2.

Kot je razvidno iz citirane 1. točke šestega odstavka 29. člena ZJN-2, ki je navedena kot pravna podlaga za izvedbo predmetnega naročila, lahko naročnik dodatne storitve naroči v postopku s pogajanji brez predhodne objave, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- dodatne storitve niso bile predvidene v prvotnem naročilu,
- njihova izvedba je postala potrebna zaradi nepredvidenih okoliščin,
- naročilo se oddaja izvajalcu, ki že izvaja prvotno naročilo,
- skupna vrednost dodatnih naročil ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila.

Poleg teh štirih kumulativnih pogojev mora biti za dopustnost postopka s pogajanji brez predhodne objave izpolnjen še eden izmed naslednjih dveh pogojev:

- dodatnih storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročniku povzročilo resne težave, ali
- dodatne storitve, ki jih je sicer mogoče ločiti od prvotnega naročila, so nujno potrebne za dokončanje prvotnega naročila.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, ki je bil dne 30. 6. 2008 objavljen na portalu javnih naročil pod številko objave JN5358/2008, je naročnik v prvotnem javnem naročilu kot predmet razpisal izvajanje laboratorijskih storitev, in sicer za obdobje 48 mesecev od dneva začetka izvajanja okvirnega sporazuma. Laboratorijske storitve so obsegale analize vzorcev pitne vode, kopalne vode, živil ter brise na snažnost v skladu s predpisi, ki urejajo navedena področja in določajo metode analiz, poročilo o preskušanju z oceno skladnosti in z navedbo, ali je vzorec ustrezen ali neustrezen. Predmet naročila je bil natančneje definiran v obrazcu 14 razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik za vsakega izmed predmetov laboratorijskih storitev (pitna voda, kopalna voda, živila, brisi na snažnost) določil, katere preizkuse mora izvajalec izvajati in katere predpise in metode mora pri tem upoštevati.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik predmet pogodbe določil v Povabilu z dne 11. 12. 2012, kateremu je priložil tudi vzorec pogodbe o izvajanju laboratorijskih storitev. V 2. členu vzorca pogodbe je tako naročnik določil, da je predmet pogodbe izvajanje laboratorijskih storitev in da bo izvajalec moral izvajati preizkuse za pitno vodo, kopalno vodo, živila ter brise na snažnost. Z vpogledom v obrazec 14 razpisne dokumentacije prvotnega postopka oddaje javnega naročila ter 2. člen vzorca pogodbe predmetnega postopka in njuno primerjavo Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddaja popolnoma identične storitve, saj so za posamezne predmete zahtevane identične preiskave.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da zakonski pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot jih določa 1. točka šestega odstavka 29. člena ZJN-2, ki jo je naročnik navedel kot pravno podlago, v predmetnem postopku niso izpolnjeni. Čeprav je mogoče ugotoviti, da sta izpolnjena dva izmed štirih kumulativno določenih pogojev, saj je naročnik naročilo, katerega vrednost naj ne bi presegala 30 % zneska prvotnega naročila, oddal izvajalcu, ki je izvajal že prvotno naročilo, pa naročnik ni v ničemer izkazal obstoja preostalih dveh kumulativno določenih pogojev. Glede na dejstvo, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddaja identične oz. enake laboratorijske storitve, ni mogoče govoriti o tem, da gre za dodatne storitve, ki v prvotnem naročilu niso bile predvidene, torej storitve, ki bi dopolnjevale prvotno definirane laboratorijske storitve, temveč gre za identične storitve, ki jih mora naročnik izvajati konitnuirano. Gre za okoliščino, da je naročnik na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ki je bil dne 30. 6. 2008 objavljen na portalu javnih naročil pod številko objave JN5358/2008, z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo (okvirni sporazum) za izvajanje laboratorijskih storitev, in sicer za obdobje 48 mesecev od dneva sklenitve okvirnega sporazuma, ter da se je ta pogodba iztekla, zaradi česar je moral naročnik skleniti novo pogodbo za izvajanje identičnih storitev. Ni torej mogoče govoriti o tem, da so laboratorijske storitve postale potrebne zaradi nepredvidenih okoliščin. Okoliščina, da se bo iztekla dolgoročna pogodba o izvajanju laboratorijskih storitev, je bila povsem predvidljiva in bi jo moral naročnik upoštevati ter pravočasno izvesti postopek oddaje javnega naročila v skladu z določbami ZJN-2 in ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela preglednosti.

Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi ni izpolnjen niti eden izmed dodatno določenih pogojev, saj ne gre niti za primer, ko storitev laboratorijskih preizkusov ne bi bilo mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročniku povzročilo resne težave, ne za primer, ko bi bile storitve, ki jih naročnik naroča v predmetnem postopku, nujno potrebne za dokončanje prvotnega naročila. Naročnik ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da laboratorijskih storitev, ki jih naroča v predmetnem postopku, ne bi bilo mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od storitev, ki jih je izbrani ponudnik izvajal na podlagi prvotnega naročila. Ker gre za identične storitve, ki se izvajajo sukcesivno in kontinuirano, je mogoče ugotoviti, da jih je mogoče ločiti tako tehnično kot tudi ekonomsko. Naročnik prav tako ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da so predmetne storitve nujno potrebne za dokončanje prvotnega naročila. Nasprotno, prvotno naročilo je bilo v celoti realizirano in se je zaradi poteka časa zaključilo, naročnik pa nove storitve naroča zato, ker je dolžan identične laboratorijske storitve izvajati tudi v obdobju po poteku okvirnega sporazuma.

Naročnik sicer v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave zato, ker so zavodi za zdravstveno zavarovanje v postopku reorganizacije in se dodatna pogodba sklene za obdobje do končanega procesa združevanja, najdalj do konca leta 2013, laboratorijske storitve pa je treba izvajati kontinuirano. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da so laboratorijske preiskave nujne in pomembne za zdravje in življenje ljudi ter da jih je treba izvajati kontinuirano, vendar to ni razlog, ki bi upravičeval postopek s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki šestega odstavka 29. člena ZJN-2. Še enkrat je treba poudariti, da je bila okoliščina izteka dolgoročnega okvirnega sporazuma za izvajanje laboratorijskih storitev povsem predvidljiva in da bi moral naročnik zato pravočasno izvesti tak postopek oddaje javnega naročila, ki v skladu z določbami ZJN-2 zagotavlja polno preglednost in omogoča sodelovanje vsem zainteresiranim ponudnikom. Tudi reorganizacije zavodov za zdravstveno varstvo ni mogoče obravnavati niti kot nepredvidljive okoliščine niti kot okoliščine, zaradi katere predmetnih laboratorijskih storitev ne bi bilo mogoče ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročniku povzročilo resne težave. Naročnik sicer navaja, da zaradi potrebe po kontinuiranem opravljanju laboratorijskih storitev ni možno, da bi se za vsako analizo izvedel postopek oddaje javnega naročila, in da bi po reorganizaciji oz. združitvi zavodov za zdravstveno varstvo lahko prišlo do tega, da bi vsa pogodbena razmerja prešla na en subjekt, ta pa bi potem imel več izvajalcev za iste storitve. Iz naročnikovih navedb ni mogoče ugotoviti, kako lahko izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave vpliva na število ali vsebino pogodbenih razmerij, saj se po izvedbi vsakega postopka oddaje javnega naročila sklene pogodba o izvedbi javnega naročila. Naročnik seveda ni dolžan za vsako laboratorijsko preiskavo izvesti poseben postopek oddaje javnega naročila, saj lahko, tako kot je to storil v postopku oddaje javnega naročila, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil pod številko objave JN5358/2008, sklene pogodbo za kontinuirano in sukcesivno izvajanje storitev. Obstaja pa vrsta pogodbenih mehanizmov in klavzul (npr. rok veljavnosti, razvezni pogoj, spremenjene okoliščine itd.), s katerimi lahko pogodbene stranke predvidijo reorganizacijo zavodov za zdravstveno zavarovanje in uredijo vprašanje trajanja oz. veljavnosti pogodbe, ko se bodo okoliščine izvajanja storitev spremenile.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni utemeljil oz. izkazal razlogov, ki bi mu dovoljevali izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki šestega odstavka 29. člena ZJN-2, zaradi česar je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da postopek oddaje javnega naročila za laboratorijske storitve izvede v skladu z določili ZJN-2 na pregleden in zakonit način in pri tem upošteva, da je bilo v predmetnem postopku pravnega varstva ugotovljeno, da razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki šestega odstavka 29. člena ZJN-2 niso bili izkazani.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za plačilo takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 1.997,84 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija, kadar sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, od naročnika zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje laboratorijskih storitev". Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 13. 5. 2013



predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, 1001 Ljubljana
- Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, 8000 Novo mesto
- Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv