018-108/2013 Elektro Gorenjska, d.d.

Številka: 018-108/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega "Nabava, implementacija in vzdrževanje distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjske d.d." in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Siemens d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.05.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 09.11.2012, pod št. objave JN 12117/2012.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. JN-10/2012-706635, z dne 31.01.2013, vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku GDB d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je zapisal, da so tri ponudbe nepravilne (vlagateljeva ponudba, ponudba družbe Schneider Electric DMS NS d.o.o., Novi Sad ter skupna ponudba družb Končar d.d., Zagreb in Solvera LYNX d.d., Ljubljana), skupna ponudba družb Kron Telekom d.o.o., Kranj in PSI Aktiengesellschaft fur Produkte und Systeme der Informationtechnologi iz Nemčije pa nesprejemljiva. Naročnik je še navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.


Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 28.02.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da so vsi razlogi, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena, zgolj formalne narave, zato bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je s podpisano krovno izjavo pristal na vse zahteve iz razpisne dokumentacije in navaja, da je njegova ponudba popolna. Poleg tega razlogi, ki jih navaja naročnik, ne opravičujejo izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj zatrjuje, da je oseba K.L., ki je bila določena za vodjo projekta, sodelovala pri številnih projektih, ki so primerljivi razpisanemu. V življenjepisu nominiranega vodje projekta je navedenih dvanajst projektov, od katerih vsaj trije ustrezajo zahtevanim parametrom. To so projekti v tretji, četrti in peti vrstici seznama. V 14. poglavju (Priloga P/14) so navedena referenčna dela, med katerimi res ni takšnih, ki jih je vodila oseba K.L., kar pa ne zadošča za zaključek, da pogoj ni bil izpolnjen. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je ponudil vseh 24 monitorjev. Vlagatelj pojasnjuje, da je na 259. strani ponudbe, pod 3. točko zapisal, da bodo MMI funkcionalnosti izvedene na delovnih postajah, ki bodo opremljene s 4 ali 8 monitorji. Iz navedenega izhaja, da je za vsako delovno postajo ponudil najmanj 4 monitorje. Ker je pri delovnem mestu operaterja (na 131. strani ponudbe) ponudil 2 x po 8 monitorjev, je zahtevan pogoj izpolnil in bi bil izpolnjen tudi v primeru, če je pri drugih dveh delovnih mestih ponudil le po 4 monitorje (2 x 8 + 4 + 4 = 24). Vlagatelj se strinja z naročnikom, da je v ponudbi zapisal, da "sodelovanje pri oblikovanju slik in izdelave vseh slik ni v dosegu dobave Siemensa", vendar zatrjuje, da gre pri tem le za nedoslednost pri zapisu. Vlagatelj pojasnjuje, da je v zvezi s tem tudi zagotovil (v tretjem odstavku točke 9.3 - na 317. strani ponudbe), da bodo deli podatkovnega modela uporabljeni za kreiranje shematičnih shem in zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati k odpravi formalne pomanjkljivosti. Vlagatelj se strinja z naročnikom tudi v tem, da je na 322. strani ponudbe zapisal, da "pri izvedbi šolanja vse potne stroške krije naročnik". Vendar pa je podpisal tudi Krovno izjavo (obrazec P/3), da brez zadržkov v celoti sprejema vse pogoje, na 117. strani je izrecno potrdil, da ponuja vsa zahtevana usposabljanja, na več drugih mestih pa je tudi navedel, da krije potne stroške bodisi svojega bodisi naročnikovega osebja v tujino. Sporna izjava pa se tudi sicer ne nanaša na stroške morebitnih usposabljanj v tujini, temveč na potne stroške naročnikovih delavcev, ko gre za izobraževanje na lokaciji naročnika. Če pa je naročnik mnenja, da vlagatelj pri svojih navedbah ni bil jasen, bi ga moral pozvati k odpravi formalnih pomanjkljivosti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 12.03.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj sam priznava, da v Prilogi P/14 ni navedel nobenega projekta, ki bi ga vodil nominirani vodja projekta, zato je očitno, da naročnikove zahteve ni izpolnil. Izbrani ponudnik enako navaja tudi za tista vlagateljeva očitka, ki se nanašata na stavek, da sodelovanje pri oblikovanju slik in izdelave vseh slik ni v dosegu vlagateljeve dobave in na navedbo o izključitvi potnih stroškov pri izvedbi šolanja. Glede očitka, ki se nanaša na število ponujenih monitorjev, izbrani ponudnik navaja, da lahko iz razloga, ker vlagatelj ni zatrdil, da je zahtevano količino monitorjev potrdil v Spisku ponujene opreme in storitev, sklepa, da naročnikove zahteve ni izpolnil.

Naročnik je s sklepom št. JN-10/2012-714843, z dne 22.03.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da iz nobenega od v vlagateljevi ponudbi priloženih potrdil o referenci produkta proizvajalca in realiziranih DCV (SCADA&DMS) funkcionalnosti (Priloga P/14) ni razvidno, da bi prijavljeni vodja projekta vodil primerljivi projekt. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, da bi naročnik morebiti spregledal navedbo vodje projekta v referenčnih potrdilih, nasprotno, celo sam navaja, da med njimi ni nobenega, ki naj bi ga vodil nominirani vodja projekta. Naročnik tudi navaja, da se ne strinja z vlagateljem v tem, da vsaj trije projekti iz CV ustrezajo zahtevanim parametrom. V 5. vrstici seznama je navedena referenca, ki se nanaša na dispečerski center avstrijske železnice in torej ne na center za distribuiranje električne energije. Četudi bi bil ta projekt ugotovljen za primerljivega, pa ta ugotovitev ne more spremeniti dejstva, da iz predloženih potrdil ne izhaja, da je za vodjo projekta izkazano vodenje najmanj ene uspešne realizacije primerljivega DCV (SCADA&DMS). Naročnik zatrjuje, da je v točki 1.6, kjer vlagatelj navaja 2 delovni mesti za operaterja, navedenih tudi po 8 monitorjev tipa Dell UltraSharp U3011 30, v točkah 1.7 in 1.8 pa vlagatelj ni navedel števila monitorjev. V točki 3 Opisa dobave in storitev je vlagatelj zapisal, da bodo MMI funkcionalnosti izvedene na delovnih postajah, opremljenih s 4 ali 8 monitorji, na katere delovne postaje se to nanaša, pa ni navedeno. Vlagateljeva navedba je točna le pri delovnem mestu operaterja (2 x 8 monitorjev). Kakršnokoli dopolnjevanje ponudbe v tem delu pa ni dopustno. Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji na straneh 178 in 179 (poglavji 5.7.8.1 in 5.7.8.2) navedel odgovornosti naročnika in izvajalca. Definiranje odgovornosti obeh strank pomeni definiranje mej projekta oziroma se nanaša na razdelitev dela in odgovornosti med obe stranki. Ob navedenem in glede na vlagateljevo navedbo da "sodelovanje pri oblikovanju slik in izdelava vseh slik ni v dosegu dobave Siemens-a", naročnik drugačne razlage te navedbe ne more sprejeti. V ponudbi je vlagatelj tudi navedel, da potne stroške svojega osebja nosi naročnik, kar je v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je slovensko podjetje, zato mu ne more biti neznano, da so delodajalci v Republiki Sloveniji svojim zaposlenim po zakonu dolžni plačevati stroške prihoda na delo in da tega ne morejo prevaliti na druge. Prav tako iz zahteve jasno izhaja, da mora vse stroške, vključno s prevozom in nastanitvijo naročnikovih oseb, kriti izvajalec le v primeru, če se bo izkazala potreba po takšnih usposabljanjih na drugih lokacijah.

Naročnik je z vlogo št. JN-10/2012-715128, z dne 27.03.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.04.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da naročnikovo vztrajanje, da nasprotij v njegovi ponudbi ni, pri čemer navaja nekonsistentna mesta in pojasnjuje, zakaj jih razume drugače, nasprotuje logični presoji. Ker ni dvoma, da sporna mesta so, bi ga moral naročnik pozvati k ustrezni dopolnitvi ponudbe. Podobno velja za manjkajoča dokazila. Vse navedeno je šolski primer formalno nepopolno ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je v zahtevku za revizijo navedel točna mesta v ponudbi, iz katerih izhaja skladnost glede števila ponujenih monitorjev. Glede navedb, ki se nanašajo na referenco iz Avstrije, vlagatelj pojasnjuje, da gre pri njej za distribucijski center vodenja, kar mora biti jasno vsakemu povprečnemu strokovnjaku že iz navedenih funkcionalnosti referenčnega centra (SCADA sistem, Power CC s procesnim vmesnikom 104, HIS, NA, PA). Navedene funkcionalnosti niso združljive s centrom za vodenje železniškega prometa. V opisu navedene aplikacije se pojmi (pretoki moči v distribucijskem centru, izračuni kratkih stikov in regulacije napetosti) nanašajo na tri najbolj karakteristične značilnosti centra za distribucijo električne energije. Glede ponujene sheme se vlagatelj sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj še navaja, da ne drži, da potnih stroškov ekonomsko ni mogoče prevaliti na drugo osebo. Vlagatelj je dal sporno izjavo zato, da bi se zaščitil pred takšno razlago razpisa, kar je v praksi že doživel. Tudi sicer pri potovanjih na izobraževanje v tujino izplača potne stroške navedenemu delavcu delodajalec, njihovo povračilo pa, kadar je tako dogovorjeno, lahko uveljavlja od pogodbene stranke.

Državna revizijska komisija je dne 22.04.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno ravnanje naročnika, ki je v konkretnem primeru ocenil, da so pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil v vlagateljevi ponudbi, takšne narave, da jih ni mogoče sanirati z institutom dopustnega dopolnjevanja formalne nepopolne ponudbe (prvi in drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Vlagatelj se z naročnikovimi argumenti za izločitev ponudbe ne strinja niti po vsebini. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil z argumenti, ki so vzeti iz konteksta in ne upoštevajo ponudbe v celoti. Kot zatrjuje vlagatelj, je na dan oddaje ponudbe izpolnil vse razpisne pogoje, saj je tudi s podpisano izjavo pristal na vse zahteve iz razpisne dokumentacije

ZJNVETPS v 82. členu zavezuje naročnika, da mora, v kolikor ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, ponudniku omogočiti dopolnitev ponudbe, pri čemer pa ponudnik ne sme spreminjati cenovnih elementov ponudbe ("svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe") in/ali tistih elementov ponudbe, ki so vezani na merila za izbiro najugodnejše ponudbe ("ponudbe v okviru meril") ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (prvi in drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz štirih razlogov: ker naj ne bi izpolnil referenčne zahteve, ki jo je naročnik postavil za vodjo projekta, iz dveh razlogov, ki se nanašata na predmet javnega naročila ter iz razloga, ker naj bi iz ponudbe izključil potne stroške naročnika pri izvedbi šolanja.

Eden izmed razlogov, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena je tudi njegova navedba, ki jo je zapisal na 321. strani ponudbe, in sicer, da "" sodelovanje pri oblikovanju slik in izdelava vseh slik ni v dosegu dobave Siemens-a". Vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da njegova ponudba vsebuje citirano izjavo, vendar tudi navaja, da je v tretjem odstavku točke 9.3 (na 317. strani ponudbe) sporno storitev vendarle ponudil oziroma v zvezi s tem zagotovil, "da bodo deli podatkovnega modela uporabljeni za kreiranje shematičnih shem s strani Siemens -a". Po vlagateljevem mnenju gre pri tem kvečjemu za nedoslednost pri posameznih zapisih v zvezi s čimer bi ga moral naročnik pozvati k odpravi formalne pomanjkljivosti. Poleg tega sodi sporna izjava v tisti segment njegove ponudbe, ki je zgolj pojasnjevalne narave in se nanaša le na način izvedbe projekta. Vlagatelj pa je podal tudi Krovno izjavo ponudnika (Priloga P/3) ter v Tabeli tehniške usklajenosti (Priloga P/15) potrdil, da je njegova ponudba usklajena z razpisnimi zahtevami ter da bo projekt izvedel na način, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je v razpisni dokumentaciji (na straneh 178 in 179) natančno definiral meje projekta oziroma določil, za katera dela je odgovoren ponudnik. Navedeno je po prepričanju naročnika ključno za uspešno realizacijo projekta, tudi iz razloga, da ponudniki vedo, kakšne so njihove obveznosti in da v fazi realizacije ne bi prišlo do zahtev za dodatna plačila. Iz navedenih razlogov, zatrjuje naročnik, drugačne razlage sporne vlagateljeve navedbe iz ponudbe, ni mogel sprejeti. Naročnik zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba tudi v primeru, če bi sprejel njegovo stališče, da je potrebno sporno navedbo šteti le kot nedoslednost, ki jo je saniral z zagotovilom, da bodo deli podatkovnega modela uporabljeni za kreiranje shematičnih shem, še vedno neprimerna in nepopolna. Kot je navedel naročnik, je kreiranje le en del zahtevane storitve (zahtevani sta bili tudi priprava in izdelava), enopolne sheme, ki jih je ponudil vlagatelj, pa so prav tako le en del obsega zahtevanih storitev, pri čemer manjkajo še ostali prikazi (ki so navedeni v točki 5.4.2.5 razpisne dokumentacije) in poročila (ki izhajajo iz točke 5.5.4 razpisne dokumentacije).

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, pojasnjevanja ponudbe ZJNVETPS (nasprotno od prej veljavnih predpisov s področja javnih naročil) sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dodatnega pojasnjevanja obstoječe ponudbene vsebine torej zakon ne prepoveduje in ga je zato (v kolikor naročnik s takšnim ravnanjem ne prekrši druga kogentna pravila zakona) načeloma šteti kot dopustno. Gre za primere, ko naročnik od ponudnika npr. zahteva listine (podatke, informacije itd.), ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bile zahtevane, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi. Vendar pa sodi odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik ponudnika zaprosil za dodatna pojasnila ponudbe, v domeno naročnika. Ker torej zakon od naročnika tovrstnega pozivanja k pojasnjevanju ne zahteva, mu tudi Državna revizijska ne more naložiti takšne dolžnosti. V skladu z veljavno zakonodajo se namreč Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavanem segmentu vlagateljeve ponudbe pa ne gre le za (kot zatrjuje vlagatelj) "nedoslednost pri posameznih zapisih", kar bi lahko naročnik (če bi se tako odločil) saniral s pozivom k pojasnilu. Vlagateljeva ponudba je v spornem delu namreč tudi neprimerna in nepopolna. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista, v kateri ponudnik ne izkaže izpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolni zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik mora takšno ponudbo označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je vlagatelj v zvezi s tem navedel (točka 9.3, na 317. strani ponudbe): "Deli podatkovnega modela bodo uporabljeni za kreiranje shematičnih shem s strani Siemens-a. Okoli 50 shematičnih shem se izvede z vnašanjem potrjenih predlog za tipične objekte. Vnešene napake se korigirajo pri testiranju podatkovnih točk, kar bo skupno izvedeno s strani projektnih timov Elektro Gorenjska in Siemens-a".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 5.7.8.2 (Odgovornost izvajalca na 179. strani) zapisal, da je ponudnik (izvajalec) med drugim odgovoren za (9. točka) kreiranje, pripravo in izdelavo vseh prikazov, grafičnih podlag (enopolne sheme) in poročil, skladno z zahtevami naročnika. Vlagatelj pa je s tem v zvezi (v točki 9.3 na 317. strani ponudbe) ponudil le kreiranje shematičnih shem. Enopolne sheme (ki jih vlagatelj napačno poimenuje shematične sheme) pa prav tako predstavljajo le en del obsega zahtevanih storitev, pri čemer manjkajo še ostali prikazi, ki so navedeni v točki 5.4.2.5 (Dinamični pregled stanja DEES), na 115. strani razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v tej točki zahteval od ponudnikov, da naj bodo oblike prikaza v dinamičnem okolju realnega časa DEES najmanj naslednje: 1. logični električni pregled (enopolna shema - pogonska karta) celotnega DEES, 2. shematski prikaz posameznega izvoda VN, SN, NN (drevesna struktura), 3. geografski (topološki) pregled celotnega DEES, 4. enopolne sheme pomembnejših objektov v DEES (RTP, RP, TP, ipd) in 5. podrobne sheme pomembnejših krmiljenih elementov v posameznem objektu DEES (npr. transformator znotraj RTP). V vlagateljevi ponudbi tudi niso navedena poročila, ki jih je naročnik zahteval v točki 5.5.4 (Trendi in poročila), na straneh 166 in 167 razpisne dokumentacije. Naročnik je v tej točki zahteval od ponudnikov, naj ponudijo izdelavo 60 različnih poročil.

Poleg tega je potrebno upoštevati, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJNVETPS obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik namreč lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje vseh zahtev, ki se nanašajo na razpisan predmet), mora takšno ponudbo izločiti ne da bi izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 82. členu ZJNVETPS. Drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS namreč določa (kot že izhaja iz te obrazložitve), da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Prav tako se ni mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da je (že) s podpisom Krovne izjave ponudnika (Priloga P/3), s katero je potrdil, da v celoti sprejema vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji ter s predloženo Tabelo tehniške usklajenosti (Priloga P/15), da je njegova ponudba usklajena z razpisnimi zahtevami ter da bo projekt izvedel, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V konkretnem postopku pravnega varstva gre za vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe. To vprašanje pa je potrebno presojati z upoštevanjem (zgoraj navedenih) pravil javnega naročanja, v skladu s katerimi je potrebno ponudbo, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje zahtev naročnika, izločiti kot neprimerno in nepopolno. Ponudnik je tisti, ki mora predložiti ponudbeno dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, da ponudba izpolnjuje vse naročnikove zahteve. Če je iz ponudbe razvidno, da ponudnik ni izpolnil določene zahteve naročnika, takšne ponudbe ni mogoče označiti kot popolne. V primeru, kadar med naročnikovimi zahtevami in ponudbenimi zagotovili pride do neskladja, je potrebno v skladu s pravili javnega naročanja ugotoviti nepopolnost ponudbe ter takšno ponudbo izločiti iz postopka. Slediti argumentaciji vlagatelja, da bi moral naročnik, kljub očitno ugotovljeni pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet, upoštevati krovno izjavo, s katero se je ponudnik zavezal, da v celoti sprejema vse razpisne pogoje, in potrdilo ponudnika, da bo projekt izveden, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, bi pomenilo, da bi se lahko na ta način v ponudbi odpravila vsa morebitna neskladja in pomanjkljivosti oziroma nenazadnje, da bi lahko ponudniki v ponudbi predložili zgolj takšni izjavi. To pa bi nedvomno privedlo do popolne nejasnosti glede ponujenega predmeta, ki mora biti skladen z zahtevami naročnika. Če torej iz posameznega ponudbenega dokumenta izhaja neizpolnjevanje določene zahteve, splošnih izjav o sprejemanju vseh pogojev in o tem, da bo projekt izveden v skladu z zahtevami naročnika, ni mogoče razlagati tako, da nadomesti konkretno pomanjkljivost v ponudbi.

Ob opisanemu dejanskemu stanju se je potrebno strinjati z naročnikom, da vlagateljeva ponudba ni popolna. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja naročnikove zahteve iz poglavja 5.7.8.2 ni mogoče šteti kot primerno v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS oziroma kot popolne v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS, tudi ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na (ne)popolnost vlagateljeve ponudbe. Morebitna presoja preostalih razlogov, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepopolna, namreč ne bi mogla več vplivati niti na status vlagateljeve ponudbe niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije. Takšna odločitev je sprejeta tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti, kot enega izmed temeljnih načel v postopkih pravnega varstva javnega naročanja (9. člen ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 09.05.2013


predsednica senata: mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj
- Siemens d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana
- GDB d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu