018-109/2013 Klinika Golnik

Številka: 018-109/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. in 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava reagentov in laboratorijskega potrošnega materiala po sklopih" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinika Golnik, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.4.2013

ODLOČILA

1. Vlagatelj revizijski zahtevek z dne 8.3.2013 se zavrže.

2. Naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Dobava reagentov in laboratorijskega potrošnega materiala po sklopih". Naročnik je na podlagi izvedenega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (objava na Portalu javnih naročil, pod št. JN 13379/2012, z dne 11.12.2012, ter v Uradnem listu EU, pod št. 2012/S 242-397866, z dne 15.12.2012) z več kandidati sklenil okvirne sporazume za obdobje treh let. Z vlagateljem je tako dne 13.2.2013 sklenil okvirni sporazum za artikle znotraj sklopov 70, 74 ter 76 javnega naročila. Na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma je naročnik ponudnike, s katerimi je sklenil okvirni sporazum, z dopisom z dne 6.2.2013 pozval k predložitvi ponudb za 1. obdobje okvirnega sporazuma (1.3.2013 " 28.2.2013). Svojo ponudbo je za artikle iz sklopov 70, 74 ter 76 javnega naročila naročniku oddal tudi vlagatelj.

Dne 25.2.2013 je naročnik izdal dokument "Odločitev o izločitvi ponudbe", iz katerega izhaja, da se vlagateljeva ponudba izloči kot nepopolna, ker naj vlagatelj v njej ne bi predložil finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Iz več ravno tako izdanih dokumentov "Obvestilo o oddaji javnega naročila" ob tem izhaja, da je naročnik kot najugodnejše ponudnike za posamične artikle iz sklopov 70, 74 ter 76 javnega naročila izbral ponudnike Medias International, d.o.o., Leskoškova 9d, Ljubljana, Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, Mikro + Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, Omega, d.o.o., Dolinškova 8, Ljubljana, Probo, d.o.o., Prekorje 48, Škofja vas, Kemomed, d.o.o., Kališka ulica 9, Kranj ter Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 4.3.2013 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Dne 8.3.2013 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo iz postopka izločil nezakonito, saj naj bi bila ta zgolj formalno nepopolna. Na naročnikov poziv je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dne 15.3.2013 dopolnil z navedbo kontaktne osebe.

Naročnik je dne 28.3.2013 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe z ostalimi izbranimi ponudniki, in sicer za "vse ostale artikle v vseh sklopih, za katere vlagatelju zahtevka ni bila priznana sposobnost".

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 2.4.2013, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 4.4.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb udeležencev v postopku je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija pristojna odločati. Dopustnost revizijskega postopka (oz. pristojnost Državne revizijske komisije za odločanje v sporu) je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Meje pristojnosti Državne revizijske komisija ureja 1. člen ZPVPJN (Predmet zakona), ki med drugim določa, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je, skladno z 2. členom ZPVPJN, zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo, in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določata drugače (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). ZPVPJN s tem v zvezi v tretjem odstavku 5. člena določa, da je v primeru, kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Iz navedenega zakonskega določila torej izhaja, da je pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku zagotovljeno le pri izvajanju tistih okvirnih sporazumov, ki so sklenjeni z večjim številom ponudnikov in ki ne urejajo vseh sestavin bodočega posla o oddaji javnega naročila, pod pogojem, da je vrednost takšnega (posameznega) naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske Unije. Vsa ostala naročila, ki se oddajajo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, so po izrecni volji zakonodajalca izvzeta iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Pravno varstvo pri oddaji teh naročil je zagotovljeno le v sodnem postopku (v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja).

V obravnavanem primeru naročnik posamezna javna naročila oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z večjim številom ponudnikov, s ponovnim odpiranjem konkurence. Iz 13. točke Navodila za oddajo ponudbe v II. fazi postopka izhaja, da bo naročnik kot edino merilo za oddajo posameznih javnih naročil uporabil "merilo najnižje cene na enoto mere z vključenim DDV, za posamezne artikle znotraj sklopov". Iz navedenega izhaja, da gre za potrebe konkretnega spora kot predmet posameznega javnega naročila (na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma) opredeliti posamične artikle iz sklopov javnega naročila pod oznakami 70 (gojišča), 74 (dodatna cito/pato barvanja) ter 76 (material za cito/pato tehniko), v zvezi s katerimi je bil z vlagateljem sklenjen okvirni sporazum.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, vrednost nobenega od posameznih naročil, na katere se nanaša zahtevek za revizijo, ne dosega ali presega evropskih vrednostnih pragov, od katerih dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Iz dokumenta "Seznam sklopov in ocenjena vrednost (izpis 830) glede na letno porabo", kot je bil Državni revizijski komisiji s strani naročnika odstopljen v okviru dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je namreč razvidno, da znaša ocenjena vrednost celotnega sklopa 70 (gojišča) za celotno obdobje izvajanja okvirnega sporazuma (tj. za tri leta) 60.000,00 EUR, ocenjena vrednost celotnega sklopa 74 (dodatna cito/pato barvanja) za enako obdobje 89.000,00 EUR, ocenjena vrednost celotnega sklopa 76 (material za cito/pato tehniko) pa za enako obdobje 16.000,00 EUR. Relevantne ocenjene vrednosti posameznih naročil (tj. artiklov znotraj sklopov, v zvezi s katerimi je naročnik z vlagateljem sklenil okvirni sporazum) za zgolj 1. obdobje izvajanja okvirnega sporazuma iz odstopljene dokumentacije sicer niso razvidne, so pa te že po naravi stvari nedvomno nižje od predstavljenih skupnih vrednosti celotnih sklopov za celotno obdobje izvajanja okvirnega sporazuma (ki pa tudi same ne dosegajo ali presegajo evropskih vrednostnih pragov, od katerih dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti).

Ker vrednost nobenega od posameznih naročil, v zvezi s katerimi je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ne dosega ali presega evropskih vrednostnih pragov, od katerih dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, takšna javna naročila pa so po izrecni volji zakonodajalca izključena iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v zvezi z vsemi tremi naročili zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je s 1. točko predmetnega sklepa odločila o vlagateljevem zahtevku za revizijo in ga zavrgla. Odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo je pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), postopek pravnega varstva v revizijskem postopku pa je s tem zaključen. S tem so torej prenehale vse pravne posledice vloženega zahtevka za revizijo in njegov učinek na naročnikovo nemožnost sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila (zgolj pripomniti gre, da ima revizijski zahtevek tak učinek le na del javnega naročila (sklope"), v zvezi s katerim je bil vložen). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje Državne revizijske komisije o predlogu, da mu dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija naročnikov predlog zavrgla (20. člen ZPVPJN Državni revizijski komisiji omogoča sprejem vsebinske odločitve, kar (po argumentu ad maiori a minus) pomeni, da ji omogoča tudi sprejem procesne odločitve).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 17.4.2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Klinika Golnik, Golnik 36, Golnik,
- Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- Medias International, d.o.o., Leskoškova 9d, Ljubljana,
- Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana,
- Mikro + Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor,
- Omega, d.o.o., Dolinškova 8, Ljubljana,
- Probo, d.o.o., Prekorje 48, Škofja vas,
- Kemomed, d.o.o., Kališka ulica 9, Kranj,
- Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.