018-128/2013 Dars, d.d.

Številka: 018-128/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah s financiranjem v obdobju 10 let", začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom prvega in drugega vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 17. 4. 2013

ODLOČILA

Predlogu prvega vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila "Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah s financiranjem v obdobju 10 let", se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah s financiranjem v obdobju 10 let", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 11. 2. 2013, pod št. objave JN1499/2013 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 14. 2. 2013, pod št. objave 2013/S 032-050590.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 9. 4. 2013, vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije. Hkrati je podal predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Navaja, da bi lahko nadaljevanje postopka (odprtje ponudbe vlagatelja), bistveno na vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva. Kolikor bi vlagatelj v ponudbi ponudil relativno visok znesek, bo naročnik z odprtjem njegove ponudbe in s seznanitvijo cene ter ostalimi karakteristikami ponudbe lažje utemeljeval svoja stališča glede očitkov o nesorazmernosti, saj bo svoje argumente lahko oblikoval na podlagi konkretnih navedb iz ponudbe vlagatelja in tudi iz ostalih ponudb, pri tem pa argumente oblikoval na način, da če je vlagatelj oddal ponudbo, potem mu dokazljiva škoda zaradi kršitev razpisne dokumentacije ne more nastati, vlagatelj pa bi moral dodatno dokazovati utemeljenost revizijskih očitkov. Vlagatelj dalje izpostavlja, da je že na podlagi odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-007/2012, mogoče ugotoviti, da je zahtevek za revizijo v delu, v katerem gre za presojo enakih očitkov, utemeljen, če pa bi vlagatelj kljub vsemu uspel pridobiti zahtevana zavarovanja ter posledično oddal popolno ponudbo, pa se lahko izpostavi vprašanje pravnega interesa, kar vse lahko vpliva na pravno varstvo vlagatelja. Vlagatelj še navaja, da je za konkretni predmet naročila trg potencialnih ponudnikov specifičen in omejen, ob upoštevanju vseh izključitvenih pogojev pa se trg še dodatno omeji. Kolikor bi naročnik nadaljeval s postopkom in bi odprl ponudbe, bi prišlo do razkritja ponudbenih cen, kasnejša razveljavitev razpisne dokumentacije in ponovitev faze oddaje ponudb pa bi po mnenju vlagatelja predstavljala močan vpliv na konkurenco, saj bi ponudniki delno že razbrali značilnosti vlagateljeve ponudbe, vlagatelja pa bi to lahko odvrnilo od oddaje ponudbe. Vlagatelj izpostavlja, da se navedene posledice dodatno stopnjujejo v primeru, da je podatek o vlagateljevem revizijskem zahtevku posredovan v javnost pred potekom roka za prejem ponudb, saj lahko potencialni ponudniki špekulirajo, ali sploh oddati ponudbo ali se zgolj udeležiti javnega odpiranja ponudb in tako pridobiti ključne podatke, na podlagi katerih bi v ponovljenem postopku konkurirali vlagatelju. Vlagatelj še poudarja, da gre v konkretnem primeru za resen in relativno drag projekt, pri katerem morajo vsi udeleženci ravnati s popolno skrbnostjo, morebitna ugotovljena nezakonitost razpisne dokumentacije pa bi dala vlagatelju jasno sporočilo, da ne more zaupati v zakonitost vseh naročnikovih dejanj, situacija, ko bi naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo odprl prejete ponudbe, nato pa bi se razpisna dokumentacija razveljavila, pa bi še dodatno posegla v upravičeno pričakovanje vlagatelja po zagotavljanju enakopravne obravnave vlagatelja.

Naročnik je dne 12. 4. 2013 predlog vlagatelja odstopil Državni revizijski komisiji in hkrati podal mnenje o predlogu. Meni, da argumenti vlagatelja ne izkazujejo, da bi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, saj bo naročnik zahtevek za revizijo obravnaval v zakonskih rokih in vlagatelju sklep pravočasno posredoval, s čimer bo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, skladno z ZPVPJN. Kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik sprejeti ustrezna ravnanja oziroma odpraviti posledice morebitnih ugotovljenih kršitev, s čimer bo učinek pravnega varstva dosežen. Po mnenju naročnika vlagatelj navaja le logične posledice nadaljevanja postopka javnega naročanja, vsi ostali argumenti za zadržanje pa predstavljajo običajna poslovna tveganja subjekta na konkurenčnem trgu (ki bi se lahko pojavila tudi kasneje, ko bi npr. naročnik odstopil od izvedbe naročila), ne pa bistvenega zmanjšanja možnosti pravnega varstva. Naročnik poudarja, da se ponudniki sami odločijo, ali bodo do roka za prejem ponudb (ki je v konkretnem primeru podaljšan na 26. 4. 2013) predložili ponudbe, javno odpiranje ponudb pa v nobenem primeru ne more vplivati na zagotavljanje pravnega varstva vlagatelja. Naročnik glede na navedeno predlaga, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Državna revizijska komisija je po proučitvi predloga vlagatelja, mnenja naročnika in vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera odločila, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Vlagatelj predlog za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila utemeljuje z argumenti, da bi naročnik v primeru nadaljevanja postopka pri odločitvi o zahtevku za revizijo upošteval, da je vlagatelj predložil (popolno) ponudbo oziroma bi upošteval vsebine ostalih prejetih ponudb (in bi na ta način lažje utemeljeval svoja stališča o neutemeljenosti revizijskih očitkov ali pa bi se postavilo vprašanje dokazljivosti škode oziroma pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo), konkurenčni ponudniki pa bi s seznanitvijo ponudbene vsebine vlagatelja v primeru ponovljenega postopka javnega naročanja lažje konkurirali vlagatelju oziroma bi se na podlagi seznanitve vloženega zahtevka za revizijo odločali, ali oddajo ponudbo ali se le udeležijo odpiranja ponudb (z namenom pridobiti podatke za predložitev ponudbe v ponovljenem postopku).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedeni argumenti ne izkazujejo, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Četudi bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, odprl prejete ponudbe ter se seznanil z njihovo vsebino ter v zvezi s tem ugotovljena dejstva upošteval pri presoji revizijskih očitkov, je v postopku pravnega varstva ključno, da se presodi zakonitost naročnikovih ravnanj, verjetnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika pa ni nujno le v tem, da ponudnik ne more oddati (popolne) ponudbe, ampak je lahko npr. tudi v tem, da ponudnik v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki ni v enakopravnem položaju. Dejstvo, da bi se z odprtjem ponudbe vlagatelja konkurenčni ponudniki seznanili z določeno vsebino vlagateljeve ponudbe, pa je po mnenju Državne revizijske komisije okoliščina, ki je v postopkih javnega naročanja pričakovana in običajna in institut zadržanja postopka javnega naročanja ni namenjen preprečevanju navedenih situacij. Ob tem je še treba upoštevati zakonska pravila glede izvedbe (javnega) odpiranja ponudb in dolžnosti varovanja podatkov. Na odpiranju ponudb tudi ni nujno, da naročnik prisotne udeležence seznani s celotno ponudbeno vsebino prejetih ponudb, poleg tega pa ne gre prezreti, da bi se na ta način tudi vlagatelj lahko seznanil z vsebino konkurenčnih ponudb in zato ne bi bil v neenakopravnem položaju. Odločitev konkurenčnih ponudnikov o tem, ali bodo zaradi vloženega zahtevka za revizijo vlagatelja oddali ponudbo ali pa se le udeležili odpiranja ponudb, pa je njihova odločitev in ne more predstavljati zadostnega in utemeljenega razloga za to, da bi se predmetni postopek oddaje javnega naročila zadržal.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da vlagateljevi argumenti in okoliščine konkretnega primera ne izkazujejo, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

V Ljubljani, dne 17. 4. 2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana
- arhiv, tu