018-065/2013 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča

Številka: 018-065/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter mag. Maja Bilbija kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava medicinskih rokavic" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik DENTACOM, d.o.o., Celjska cesta 58, Vojnik (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva cesta 23, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 4. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 30. 1. 2013 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 6, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01.6-60/5K-13 z dne 17. 1. 2013.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 394,16 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 30. 10. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN11777/2012. Dne 17. 1. 2013 je naročnik z dokumentom št. 01.6-60/5K-13 ponudnike obvestil o dodelitvi naročila po posameznih sklopih. Kot je razvidno iz dokumenta, je naročnik naročilo v sklopu 6 dodelil ponudniku Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3e, Pernica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo v tem sklopu izločil, in sicer z obrazložitvijo, da so se vlagateljevi vzorci rokavic pri testiranju izkazali kot neustrezni.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila z vlogo z dne 30. 1. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 6 ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti in ga neupravičeno izločil iz postopka, kljub temu, da je predložil vso dokumentacijo in da je bil najugodnejši ponudnik. Vlagatelj navaja, da je naročniku na njegovo zahtevo dostavil 3.000 parov rokavic kot vzorec, naročnik pa je svojo odločitev utemeljil le z razlogom, da so se vzorci izkazali za neustrezne. To je bila edina navedba, drugega pojasnila pa ni bilo. Prav tako ni bilo zapisnika testiranj ali navedbe metode testiranja. Na popolnost dokumentacije naročnik ni imel pripomb. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila je naročnik navedel, da je vlagateljeve rokavice testiral 17. 12. 2012 na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje, in sicer jih je uporabil v vseh izmenah. Naročnik je pojasnil, da so bili rezultati slabi in da je trganje rokavic pogostejše kot običajno. Vlagatelj je naročnika obvestil, da njegove rokavice izpolnjujejo vse kakovostne standarde, kot je AQL 1.5, naročnikova ocena pa je temeljila na subjektivnem mnenju uporabnikov rokavic. Vlagatelj navaja, da je pri naročniku zahteval tudi vpogled v dokumentacijo, saj je želel pridobiti dokumentacijo o testiranju in testirane vzorce. Na vpogledu vlagatelj ni dobil dokumentacije o testiranju vzorcev izbranega ponudnika, dobil je le zapisnik o testiranju njegovih vzorcev, iz katerega je razvidno, da je naročnik testiral 1000 kosov, čeprav je bilo dostavljenih 3000 kosov. Zapisnik ne navaja načina testiranja, ki bi po mnenju vlagatelja moral biti v skladu z AQL 1.5, niti števila strganih rokavic, naročnik pa je pojasnil, da so rokavice testirali po občutku in da so jih po uporabi odvrgli kot medicinski odpadek. Vlagatelj meni, da je bil postopek ocenjevanja izveden netransparentno, subjektivno in neskladno s standardom AQL 1.5 in ISO 2859, pri čemer ga ni mogoče preveriti, saj so bile rokavice zavržene kot medicinski odpadek. Vlagatelj poudarja, da njegovo blago izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in vse kvalitetne standarde, zato naročnikova subjektivna ocena ne more biti razlog za izločitev ponudbe. Vlagatelj zaključuje z navedbo, da je naročnik enemu izmed ponudnikov omogočil vpogled v njegovo ponudbo, ne da bi ga o tem obvestil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 2. 2013 izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah. V vlogi navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki dostaviti vzorce in da jih bo testiral, kar je bilo vlagatelju znano in se mu ni zdelo sporno. Vlagatelj tudi ne oporeka dejstvu testiranja, temveč načinu testiranja. Po mnenju izbranega ponudnika je vlagatelj s svojimi navedbami prekludiran, saj je bil seznanjen z zahtevo po predložitvi vzorcev in temu ni ugovarjal. Izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 20. 2. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji na več mestih določil, da morajo ponudniki predložiti testne vzorce ponujenega blaga, in da si je pridržal pravico do testiranja blaga. Zahteva po dostavi vzorcev je bila umeščena med pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, ustrezna kvaliteta blaga, ki se izkazuje s testiranjem vzorcev, pa očitno sodi med tehnično sposobnost ponudnika. Vlagatelju se dejstvo, da bo naročnik zahteval vzorce, ni zdelo sporno, dokler ni dobil odločitve, da je njegovo blago neustrezno. Naročnik navaja, da so meje testiranja oz. preverjanja ustreznosti blaga določene že v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), in dodaja, da vlagatelj ne oporeka dejstvu testiranja, temveč načinu testiranja. Res je sicer, da postopek testiranja v razpisni dokumentaciji ni bil natančneje določen, vendar je že iz napovedanega preverjanja ustreznosti razvidno, da bo naročnik preverjal skladnost ponujenega blaga s strokovnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in njegovo uporabnost, pri čemer je namen uporabe razviden iz naziva blaga in opisov v strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije. V zvezi z navedbo, da testiranje ni bilo izvedeno v skladu s standardi AQL 1.5 in ISO 2859, naročnik navaja, da morajo biti sicer v razpisni dokumentaciji navedene lastnosti predmeta naročila, vendar tega ni mogoče razlagati na način, da se kot take štejejo le tiste, ki so izrecno navedene. Nekatere lastnosti so glede na običajno rabo pričakovane in jih mora blago izpolnjevati, ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno zahteval v razpisni dokumentaciji. V konkretnem primeru je naročnik ugotovil, da se vlagateljeve rokavice trgajo pogosteje, kot bi bilo to običajno. Zahteva, da se rokavice ne smejo trgati, pa je osnovna zahteva, ki se pričakuje od medicinskih rokavic. Testiranje, ki ga je izvedel naročnik, je pri podobnih javnih naročilih povsem običajno. Vsi naročniki rokavice testirajo po občutku, glede na rezultate v praksi, uporabniki rokavic pa pri testiranju ne vedo, čigave so rokavice, na podlagi česar je zagotovljena objektivnost ocenjevanja. Naročnik še navaja, da vlagatelj zamenjuje pojma ustreznosti tehnične dokumentacije ter ustreznosti vzorcev. Posamezen vzorec ima lahko vso tehnično dokumentacijo, pa je lahko vzorec glede na pričakovanja v stroki še vedno neustrezen.

Naročnik je z vlogo z dne 25. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 2. 2013 opredelil do navedb naročnika iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, in sicer na podlagi ugotovitve, da so se testirani vzorci rokavic izkazali kot neustrezni, saj naj bi se pri običajni uporabi trgali pogosteje kot običajno. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo in kot ugotavlja tudi naročnik, vlagatelj ne ugovarja samemu dejstvu, da je naročnik rokavice preizkusil, ugovarja pa načinu izvajanja oz. netransparentnosti postopka preizkušanja in nezmožnosti preverjanja rezultatov. S tega vidika njegovih navedb zato ni mogoče obravnavati kot prepoznih z vidika četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj ne gre za ugovore zoper vsebino razpisne dokumentacije, temveč za ugovore zoper ravnanje naročnika v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb.

V predmetnem postopku pravnega varstva gre za vprašanje načina ugotavljanja ustreznosti ponujenega blaga. Naročnik predmet javnega naročila oz. pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oz. lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične usposobljenosti predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je v skladu z definicijo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik mora v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Glede na dejstvo, da je naročnik v točki 2.2.4 razpisne dokumentacije določil, da se mora vsak ponudnik s podpisom obrazca OBR-10 zavezati dostaviti zadostno količino vzorcev ponujenega blaga, ni dvoma, da je bil naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce in pri tem preverjati izpolnjevanje tistih lastnosti rokavic, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Čeprav morajo biti, kot je bilo že zapisano, zahtevane tehnične oz. kvalitativne lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, se je mogoče strinjati z naročnikom, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala v zadevi št. 018-15/2012, na katero se sklicuje tudi naročnik, gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more biti dvoma o tem, da je ustrezna odpornost rokavic pred trganjem lastnost, ki jo ponujene rokavice vsekakor morajo izpolnjevati. Zato se je mogoče strinjati z naročnikom, ki navaja, da je zahteva po tem, da se rokavice ne smejo trgati, osnovna zahteva, ki se pričakuje od medicinskih rokavic, oz. da gre za standard, ki se domneva in je med splošno pričakovanimi zahtevami naročnika.

Vendar pa je treba ob tem tudi opozoriti, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih, da mora pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter da mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Z drugimi besedami: naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja. Določba tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki od naročnika zahteva, da ponudniku na njegovo zahtevo dodatno obrazloži prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove (zavrnjene oz. izločene) ponudbe, od naročnika tudi zahteva, da ponudnike obravnava na enakopraven način in da pri tem zagotovi medsebojno primerljivost ponudb. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da iz spisa o vodenju postopka oddaje javnega naročila jasno izhaja, da so bili vzorci blaga, ki ga je ponudil vlagatelj, testirani, vlagatelj pa naj bi prejel tudi zapisnik o testiranju ter dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije ugotavlja, da je naročnik z dopisom z dne 7. 12. 2012 vlagatelja pozval, naj mu v sklopu 6 pošlje vzorce rokavic, in sicer 1000 kosov rokavic velikosti S, 1000 kosov rokavic velikosti M in 1000 kosov rokavic velikosti L. Kot je razvidno iz edinega dokumenta, ki se nanaša na testiranje vlagateljevih rokavic (Poročilo o testiranju izdelka/pripomočka za izvajanje ZN oz. medicinsko tehničnih posegov z dne 21. 12. 2012), je naročnik testiranje rokavic izvedel dne 17. 12. 2012. V poročilu je navedena odgovorna oseba ter oddelek, ki je izvedel testiranje, medtem ko ni podatka ne o imenu testiranega izdelka ne o proizvajalcu. Kot namen uporabe izdelka je bilo navedeno le "rokavice zaščitne", količina testiranega izdelka pa je vpisana nečitljivo (mogoče je le sklepati, da je naročnik testiral 1000 kosov rokavic). Bistvenih prednosti rokavic naročnik v poročilu ni navedel, kot bistveno pomanjkljivost pa je navedel "se izredno trgajo". Na vprašanje, navedeno v poročilu, ali bi želel testirani izdelek zamenjati z izdelkom, ki ga trenutno uporablja, je preizkuševalec odgovoril negativno, kot razlog pa je navedel "slaba kvaliteta".

Naročnik v odločitvi o oddaji naročila izločitve vlagateljeve ponudbe ni podrobneje pojasnil, navedel je le, da so se vlagateljevi vzorci medicinskih rokavic izkazali kot neustrezni. Nekoliko podrobneje je naročnik svojo odločitev obrazložil v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (dokument z dne 24. 1. 2013), v kateri je navedel, da je vlagateljeve vzorce rokavic začel testirati 17. 12. 2012, in sicer na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje. Naročnik je rokavice testiral v vseh izmenah in jih uporabljal pri različnih postopkih. Kot navaja naročnik, so bili rezultati slabi, saj je prišlo do trganja rokavic bistveno pogosteje kot običajno, testirani pa so bili vsi vzorci. Zapisano mnenje je mnenje zaposlenih, ki so rokavice testirali, in pripadajo profilom bolničarji, medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, še pojasnjuje naročnik, in navaja, da bi bila v primeru uporabe vlagateljevih rokavic poraba večja, s tem pa bi bili večji tudi stroški.

Na dodatno zahtevo vlagatelja je naročnik v dokumentu z dne 29. 1. 2013 navedel, da je testiral vseh 3000 kosov rokavic, in pojasnil, da je glavna medicinska sestra, ki je bila odgovorna za testiranje, opazila, da se rokavice bistveno pogosteje trgajo od rokavic, ki jih trenutno uporabljajo, zaradi česar je bilo porabljenih bistveno več rokavic kot sicer. Rokavice so se trgale ob samem nameščanju in tudi med izvajanjem postopkov in posegov zdravstvene nege. Strgane primerke je naročnik zavrgel kot odpadke, saj je moral pri ravnanju z medicinskimi odpadki upoštevati predpise, ki urejajo to področje.

Na podlagi pregleda dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil postopek preizkušanja vzorcev vlagateljevih rokavic dokumentiran le s poročilom z dne 21. 12. 2012. Čeprav se je mogoče strinjati z naročnikom, da vsebina zapisnika oz. poročila ni bila vnaprej predvidena, pa navedeno ne pomeni, da naročnik ne bi bil dolžan postopka preizkušanja vzorcev natančno dokumentirati in v poročilo vpisati vse relevantne podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati kvaliteto ponujenih rokavic. Kot je bilo že zapisano, mora biti iz dokumentacije postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb razvidno, na kakšen način je bil izveden postopek preizkušanja vzorcev, kaj je bilo predmet preizkusa, katere lastnosti so preizkuševalci ugotavljali, katera dejstva so pri tem ugotovili, vsi ti podatki pa morajo biti objektivno preverljivi. Iz poročila z dne 21. 12. 2012 tako npr. sploh ni razvidno ime testiranih izdelkov in proizvajalec, zaradi česar ni jasno, ali se poročilo sploh nanaša na vlagateljeve vzorce. Prav tako je nejasno število testiranih vzorcev, saj je mogoče iz poročila razbrati, da je bilo testiranih 1000 kosov rokavic, medtem ko naročnik trdi, da je testiral vseh 3000 predloženih kosov. Navedba, da se rokavice "izredno trgajo", ni podprta z nobenimi drugimi podatki (npr. pri kakšni uporabi, koliko odstotkov rokavic se trga, koliko preizkuševalcev je to ugotovilo itd.). Tudi navedba, da se rokavice trgajo pogosteje, kot je običajno, ni utemeljena s konkretnimi podatki o tem, v kakšnem deležu se rokavice običajno trgajo in v kakšnem deležu so se trgale vlagateljeve rokavice. Vprašanje, navedeno v poročilu (ali bi želeli testirani izdelek zamenjati z izdelkom, ki ga trenutno uporabljate), ne izkazuje kvalitete oz. izpolnjevanja naročnikovih strokovnih zahtev. Prav tako ni razvidno, ali je naročnik preizkušal le eno lastnost (nagnjenost k trganju) ali tudi druge lastnosti, ki lahko vplivajo na splošno oceno kvalitete rokavic. Ob tem naročnik pojasnjuje, da je vse rokavice zavrgel kot medicinski odpadek, kar pomeni, da njegovih ugotovitev ni mogoče naknadno preveriti, k samem preizkusu pa vlagatelj tudi ni bil povabljen.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila tudi ni razvidno, da bi naročnik na enak način kot vlagateljeve preizkusil rokavice drugih ponudnikov, ki sodelujejo v postopku. Nasprotno, iz dokumenta "Analiza ponudb za JN11777/2012" z dne 15. 1. 2013 je razvidno, da naročnik rokavic izbranega ponudnika sploh ni preizkušal, in sicer z obrazložitvijo, da od njega vzorcev ni zahteval, ker njegovo blago pozna in je z njim zadovoljen.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik postopka preizkušanja rokavic ni ustrezno dokumentiral, saj ni navedel nobenih konkretnih in objektivno preverljivih podatkov, ki bi jih bilo mogoče naknadno preizkusiti. Naročnikove ocene vlagateljevih rokavic so zgolj splošne in opisne, brez navedb konkretnih podatkov o številu strganih rokavic in brez primerjave z ostalimi rokavicami. Ker naročnik rokavic izbranega ponudnika sploh ni preveril, tudi ni zagotovil medsebojne primerljivosti ponudb, zato tudi ni mogoče preveriti, kakšne so prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevo ponudbo. Takšno ravnanje naročnika je tako v nasprotju z načelom preglednosti (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kot tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu 6, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01.6-60/5K-13 z dne 17. 1. 2013. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da ima pravico oceniti in preizkusiti vzorce ponujenih rokavic, vendar tako, da bo postopek ustrezno dokumentiral ter pri tem zagotovil objektivno preverljivost ocenjevanja, ob spoštovanju načela preglednosti in načela enakopravne obravnave vseh ponudnikov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 1.500,00 EUR, stroške nakazila v višini 0,80 EUR ter stroške priprave dokumentacije in zahtevka v višini 287,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačilo takse, in sicer v višini 393,36 EUR, skupaj s stroški nakazila v višini 0,80 EUR. Naročnik mora torej vlagatelju povrniti stroške v višini 394,16 EUR. Stroškov za pripravo dokumentacije Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj jih ni opredelil.

V zvezi s preostankom stroška za plačilo takse Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vplačal takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil le v 6. sklopu, je treba upoštevati, da se pri višini takse upošteva ponudbena cena izbranega ponudnika za ta sklop. Tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN namreč določa, da znaša taksa en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop, v katerem se vlaga zahtevek za revizijo. Ker je vrednost ponudbe izbranega ponudnika v 6. sklopu skupaj z davkom na dodano vrednost 39.336,00 EUR, znaša torej taksa v predmetnem postopku pravnega varstva 393,36 EUR. To pomeni, da je vlagatelj plačal višji znesek takse, kot je zahtevano s predpisi o javnem naročanju, zato bo Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preplačanega zneska v višini 1.106,64 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12. 4. 2013


predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj
- DENTACOM, d.o.o., Celjska cesta 58, 3212 Vojnik
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Finančna služba - tu
- Arhiv tu (spis)