018-028/2013 Občina Vipava

Številka: 018-28/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila "Podelitev koncesije za rekonstrukcijo javne razsvetljave in pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana " Dobrunje, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA VIPAVA, Glavni trg 15, Vipava (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 4. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11. 1. 2013, "Ev. št. 4/2013-KF", se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "ODLOČITEV O ZAKLJUČKU JAVNEGA NAROČILA", številka 430-028/2012-10, z dne 21. 12. 2012.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.240,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila "Podelitev koncesije za rekonstrukcijo javne razsvetljave in pogodbeno zagotavljanje prihranka energije", obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 9. 11. 2012 (pod številko objave JN12106/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo).

Naročnik je dne 21. 12. 2012 sprejel "ODLOČITEV O ZAKLJUČKU JAVNEGA NAROČILA", številka 430-028/2012-10 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). Iz odločitve o oddaji naročila med drugim izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku "SKAPIN d.o.o., Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 28. 12. 2012, istega dne pa je priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 28. 12. 2012. V omenjeni vlogi vlagatelj od naročnika zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, pa tudi vpogled v celotno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila.

Naročnik je dne 31. 12. 2012 sprejel "DODATN[O] OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE" (o oddaji naročila), številka 430-028/2012-12 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj prejel dne 2. 1. 2013.

Dne 11. 1. 2013 je vlagatelj priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, "Ev. št. 4/2013-KF", z dne 11. 1. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da se zahtevku za revizijo (v celoti) ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, pa tudi, da mu naročnik (v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) povrne stroške postopka pravnega varstva.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel isti dan, ko je potekel rok za oddajo ponudb in je potekalo odpiranje ponudb, pri čemer v nasprotju z veljavno zakonodajo (določbo 42. člena ZJN-2) v uradni evidenci oziroma pri pristojnih organih ni preveril, ali izbrani ponudnik izpolnjuje osnovno sposobnost (pogoje številka 1, 2 in 3) in pogoj glede kadrov (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo),
" "je izbrani ponudnik, njegov zakoniti zastopnik oz. lastnik" nekdo, "ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik in na javnem razpisu sploh ne bi smel sodelovati, saj mu to prepoveduje korupcijska klavzula",
" bi moral izbrani ponudnik kot obvezno prilogo k vzorcu pogodbe "znotraj ponudbe predložiti prilogo 2, Okvirna analiza-poraba energije pred in po izvedenih ukrepih", naročnik pa bi šele na podlagi omenjenega dokumenta lahko uporabil merilo, po katerem se 60 točk namenja ponudniku glede na višino deleža neto prihranka. Po zatrjevanju vlagatelja v ponudbi izbranega ponudnika tako ni zahtevanih izračunov prihrankov niti planov ukrepa, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšen način bo izbrani ponudnik zagotavljal učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo,
" bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker izbrani ponudnik v njej ni predložil zahtevanega "OBR popis del, ki bodo izvedena",
" izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni navedel kadrov, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji, saj po vlagateljevih vedenjih ne razpolaga z vsaj eno zaposleno osebo z izpitom EDISON PLUS,
" izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz 19. člena razpisne dokumentacije, saj je naročniku predložil ponudbo z veljavnostjo štiri mesece, hkrati pa je predložil bančno garancijo z veljavnostjo zgolj tri mesece.

Dne 17. 1. 2013 je izbrani ponudnik na pošto oddal vlogo "IZJASNITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO", z dne 17. 1. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik po proučitvi navedb v zahtevku za revizijo meni, da je potrebno zahtevek za revizijo zavreči, saj niso izpolnjene osnovne zakonske predpostavke za obravnavo zahtevka za revizijo (izbrani ponudnik pri tem izpostavlja pooblastilo in dokazilo o plačilu takse), iz previdnosti pa trdi tudi, da je "zahteva sama po sebi neutemeljena in jo je potrebno zavrniti". Izbrani ponudnik ugotavlja, da vlagatelj neutemeljeno, zavajajoče ter nekorektno navaja, da naročnik ni preveril izpolnjevanja pogojev številka 1, 2 in 3, poudarja, da oseba, ki jo vlagatelj izpostavlja, nikoli ni bila občinski svetnik Občine Vipava, ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni zahtevana predložitev nekaterih dokumentov, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja, prav tako pa zatrjuje, da je v svoji ponudbi "vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije s prilogo 7 izpolnil" in predložil bančno garancijo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 23. 1. 2013 sprejel sklep številka 430-028/2012 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljen zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov.

V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" zavrača zatrjevanja izbranega ponudnika v navezavi na pooblastilo in dokazilo o plačilu takse, ki sta prilogi zahtevka za revizijo,
" ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil vse predpisane obrazce, zavrača navedbe vlagatelja, da ni preveril sposobnosti izbranega ponudnika, obenem pa dodaja, da je preveril, ali izbrani ponudnik ni v stečajnem postopku, in pridobil "potrdilo DURS". Naročnik ob tem opozarja še na 14. člen razpisne dokumentacije in 77. člen ZJN-2,
" ugotavlja, da osebe, ki jo vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, sodeč po Poročilu o izidu volitev za člane občinskega sveta za obdobje od leta 2006 do leta 2010, med občinskimi svetniki Občine Vipava ni,
" ugotavlja, da zahteve vlagatelja, da bi moral ponudnik posamezno dokumentacijo predložiti že v fazi oddaje ponudbe, nimajo podlage v razpisni dokumentaciji,
" glede predložitve potrdila za opravljen izpit EDISON PLUS in potrdila o zaposlenem oziroma pogodbeno vezanem odgovornem vodji del ugotavlja, da je "v fazi ponudbe" od ponudnikov zahteval le izjavo, da s takim kadrom razpolaga, potrdila pa se bodo predložila "v naslednji fazi sklenitve pogodbe",
" ugotavlja, da si določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na predložitev garancije, vlagatelj tolmači po čisti jezikovni razlagi, ne pa v skladu z njihovim namenom. Namen pa je bil zagotoviti 90-dnevno veljavnost ponudb in s tem tudi bančne garancije, saj je v tem roku kot naročnik tudi predvidel podpis in izvajanje pogodbe,
" ugotavlja, da je ponudba vlagatelja nepopolna (in bi bilo potrebno presoditi njeno veljavnost), ker ob popravku roka veljavnosti njegove ponudbe niso navedene inicialke osebe, ki je naredila popravek.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-028/2012-18, z dne 23. 1. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 25. 1. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 28. 1. 2013 prejela vlagateljevo pripravljalno vlogo z dne 24. 1. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 24. 1. 2013). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih (v nekaterih delih) zavrača, za navedbo, da je bil "izbrani ponudnik, njegov zakoniti zastopnik oz. lastnik" ["] "v prejšnjem mandatu občinski svetnik", pa se opravičuje.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-28/2013-3, z dne 15. 2. 2013, naročnika zaprosila za posredovanje podatkov. Omenjeni dopis je naročnik prejel dne 18. 2. 2013, dne 20. 2. 2013 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 430-028/2012, z dne 18. 2. 2013, v katerem naročnik Državni revizijski komisiji sporoča želeni podatek.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-28/2013-5, z dne 12. 3. 2013, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je zahtevek za revizijo vložil pooblaščenec brez pravno veljavnega pooblastila za zastopanje, v posledici česar aktivna legitimacija za vložitev zahtevka (za revizijo) ni podana, zahtevek za revizijo pa bi bilo potrebno iz omenjenega razloga zavreči.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija (na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN) ugotavlja, da iz pooblastila za zastopanje, ki je priloga zahtevka za revizijo, ne glede na vprašanje, ali je to pripravljeno popolnoma tako, kot bi moralo biti, vseeno dovolj jasno izhaja, da podpisnik nastopa v imenu pravne osebe Javna razsvetljava, d. d.. Podpis pooblastitelja namreč spremlja tudi žig slednje omenjene pravne osebe. Upoštevaje doslej navedeno in upoštevaje celotno preostalo vsebino pooblastila Državna revizijska komisija ne dvomi ne v dejstvo, da je v konkretnem primeru pooblastilo (desno spodaj) podpisala oseba, ki je opredeljeno navedena v rubriki "Podpisani:" (levo zgoraj), ne v dejstvo, da je pooblastitelj pooblastilo podpisal v imenu pravne osebe Javna razsvetljava, d. d., kar pa v posledici pomeni, da je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložila pravna oseba Javna razsvetljava, d. d., in sicer po pooblaščenemu odvetniku.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da "sodna taksa v tem postopku ni bila plačana", saj je "predlagatelj zahteve navedel neko povsem drugo referenco (sklic), ki nima zveze z javnim naročilom Občine Vipava". Glede na navedeno bi bilo potrebno "zahtevo za revizijo" po zatrjevanju izbranega ponudnika zavreči tudi iz tega razloga.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija (na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN) izbranega ponudnika najprej opozarja, da v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN ne gre za sodni postopek (v zvezi s tem pogledati zlasti 2. člen in prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), zato v konkretnem primeru taksa nima pravne narave sodne takse, temveč predstavlja takso za predrevizijski in revizijski postopek postopka javnega naročanja (v zvezi s tem pogledati zlasti prvo alineo prvega odstavka 70. člena ZPVPJN). Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbranemu ponudniku sicer pritrditi v tem, da je na dokumentu "IZPIS NALOGOV ZA RAČUN", ki je priložen zahtevku za revizijo in s katerim vlagatelj dokazuje plačilo takse, zapisana napačna referenca prejemnika (v delu, ki se nanaša na sklicevanje na številko objave naročila), vendar pa ob tem ne gre prezreti, da
" mora naročnik v odločitvi (o oddaji naročila) opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača, in sklic, ki se pri tem navede (druga alinea prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju " Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem. " v nadaljevanju: ZJN-2),
" je naročnik v konkretnem primeru v odločitvi o oddaji naročila zapisal napačen sklic, ki se navede pri vplačilu takse za postopek pravnega varstva, prav omenjeni napačen sklic pa izhaja iz dokumenta "IZPIS NALOGOV ZA RAČUN", ki je priložen zahtevku za revizijo in s katerim vlagatelj dokazuje plačilo takse.
Ker napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna, dejstvo, da je v konkretnem primeru vlagatelj takso plačal na ustrezen transakcijski račun, pa je preverila tudi Državna revizijska komisija, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju v posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo slednjega sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena). Dejstvo, da je v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila "pomotoma navedel" napačen sklic, in dejstvo, da "je vlagatelj takso v ustreznem znesku plačal na pravilen račun", v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3) izpostavlja tudi naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel isti dan, ko je potekel rok za oddajo ponudb in je potekalo odpiranje ponudb, pri čemer v nasprotju z veljavno zakonodajo (določbo 42. člena ZJN-2) v uradni evidenci oziroma pri pristojnih organih ni preveril, ali izbrani ponudnik izpolnjuje osnovno sposobnost (pogoje številka 1, 2 in 3) in pogoj glede kadrov (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala vlagateljeva zatrjevanja v delu, ki se nanašajo na pogoj številka 1 (kot ga vlagatelj označuje v zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 1. točki 13. člena razpisne dokumentacije (v navezavi na uvodno poved) zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ponudnik ali njegov zakoniti zastopnik (če gre za pravno osebo) "ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/2008, 66/2008- popr., 39/2009 in 91/2011): hudodelsko združevanje; sprejemanje podkupnin pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje; goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in pranje denarja.
Da kot ponudnik ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti" (v nadaljevanju tudi: pogoj številka 1). Vsebino omenjenega pogoja je naročnik določil na podlagi določbe prvega odstavka 42. člena ZJN-2. Kot dokazilo, s katerim se dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik zahteval predložitev obrazca za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (priloga 5).

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen, podpisan in s strani izbranega ponudnika žigosan obrazec za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (priloga 5). Z vsebino omenjenega obrazca je izbrani ponudnik med drugim
" potrdil izpolnjevanje v prejšnjem odstavku citiranega pogoja, določenega v 1. točki 13. člena razpisne dokumentacije,
" naročniku dovolil, da njegove navedbe preveri v uradnih evidencah državnih organov, organov lokalnih skupnosti in drugih nosilcev javnih pooblastil.
Izbrani ponudnik je v konkretnem primeru s predložitvijo dokazila, s katerim se dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, torej sledil določbam (zahtevam) razpisne dokumentacije.

Vendar pa je potrebno ob tem ugotoviti, da iz petega odstavka 42. člena ZJN-2 izhaja, da ponudnik dejstvo, da izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2, izkaže z dokazilom iz uradne evidence, v skladu s šestim odstavkom 41. člena ZJN-2 pa lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Ker se izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2 (pogoja številka 1 razpisne dokumentacije) izkaže z dokazilom iz uradne evidence, je v konkretnem primeru potrebno pritrditi vlagatelju, da bi morebitni zaključek, ali ponudba izbranega ponudnika tudi po vsebini izpolnjuje pogoj številka 1 razpisne dokumentacije (pogoj iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2), v posledici pa je pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik lahko napravil šele po tem, ko bi (na podlagi vsebine priloge 5) pridobil ustrezne podatke iz uradne evidence. Kot izhaja iz 2. člena Pravilnika o kazenski evidenci (Uradni list RS, št. 34/2004 in sprem.) kazensko evidenco in evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov, evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških ter skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu vodi Ministrstvo za pravosodje, iz dokumentacije odstopljene zadeve pa ne izhaja, da bi naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila pri Ministrstvu za pravosodje pridobil ustrezno dokazilo s podatki iz uradne evidence, ki bi dokazovali, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj številka 1 razpisne dokumentacije (pogoj iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2).

Glede na navedeno je v konkretnem primeru pravno nerelevantno tudi opozarjanje naročnika na 14. člen razpisne dokumentacije (razen v delu, ki se v drugem odstavku glasi "Pri preverjanju sposobnosti ponudnika bo naročnik upošteval podatke iz uradnih evidenc") in 77. člen ZJN-2. Državna revizijska komisija je tako že v odločitvi zadeve številka 018-010/2011 opozorila na razliko med ugotavljanjem popolnosti ponudb (to urejata 78. člen ZJN-2 in prvi odstavek 80. člena ZJN-2) in preveritvijo ponudb (to ureja 77. člen ZJN-2), pri čemer je med drugim zapisala: "V fazi preverjanja ponudb naročnik tako ne ugotavlja popolnosti oziroma nepopolnosti predloženih ponudb, kot je ta opredeljena v 16. " 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, temveč preverja 'obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe'. Na podlagi izvedbe takšnega preverjanja pa lahko naročnik, in sicer na podlagi dejstev, ki so nastopila po poteku roka za oddajo ponudb (kar je ena od bistvenih razlik glede na fazo pregledovanja ponudb!), odloči, da ne bo oddal javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je sicer označil za popolno, oziroma ne bo sklenil pogodbe s ponudnikom, kateremu je z odločitvijo o oddaji javnega naročila to sicer že oddal. Kot primer navedenega gre navesti npr. situacijo, ko je izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za oddajo ponudb izkazoval svojo osnovno sposobnost v skladu z določili 42. člena ZJN-2 (in je bila njegova ponudba torej upravičeno označena za pravilno in popolno), pred podpisom pogodbe pa je bil proti njemu uveden npr. postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. Slednje dejstvo na popolnost vlagateljeve ponudbe seveda ne more vplivati, na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pa bi utegnilo predstavljati razlog za naročnikovo zavrnitev sklenitve pogodbe s takšnim ponudnikom (saj navedeno dejstvo lahko vpliva na izpolnitev pogodbe)".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik vsaj preuranjeno (to je, ne da bi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila v navezavi na pogoj številka 1 razpisne dokumentacije glede izbranega ponudnika pridobil ustrezne podatke iz uradne evidence) zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu pravilna in popolna. Z opisanim ravnanjem je naročnik kršil peti odstavek 42. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 42. člena ZJN-2 in šestim odstavkom 41. člena ZJN-2, pa tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Podatke iz uradnih evidenc namreč naročnik pridobi sam (šesti odstavek 41. člena ZJN-2).

Ker je že ob upoštevanju omenjenega zaključka potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugoditi (in razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji naročila), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2 tudi v navezavi na dokazovanje izpolnjevanja ostalih pogojev, o katerih pristojni organi vodijo uradne evidence. Vsebinska presoja omenjenih očitkov namreč ne bi (več) vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega naročila in s tem na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Ob doslej navedenem pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v ničemer ni dokazal svojih zatrjevanj, da
" dejstva, da "je bil rok za oddajo ponudb 21. 12. 2012 ob 10.00, da je bilo istega dne ob 11.00 odpiranje ponudb in da je naročnik istega dne že izdal obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika", potrjujejo zaključek, da "gre za več kot očitno prirejen" ["] "postopke javnega naročila v korist izbranega ponudnika" (drugi odstavek točke II. na tretji strani zahtevka za revizijo),
" "je podan utemeljen sum, da je naročnik imel vnaprej pripravljeno jasno stališče o tem, koga je treba izbrati kot najugodnejšega ponudnika" (zadnji odstavek na peti strani zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v povezavi z doslej navedenim kot naslednje zatrjuje, da "je izbrani ponudnik, njegov zakoniti zastopnik oz. lastnik" nekdo, "ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik in na javnem razpisu sploh ne bi smel sodelovati, saj mu to prepoveduje korupcijska klavzula".

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 3) zapisal, da je pridobil "Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta za obdobje od 2006-2010", iz katerega izhaja, da med izvoljenimi občinskimi svetniki osebe, ki jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, ni. Ker se vlagatelj v vlogi z dne 24. 1. 2013 opravičuje za svojo navedbo, citirano v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločitve Državne revizijske komisije, obenem pa dodaja, da je informacija, ki jo je pridobil, napačna oziroma zavajajoča, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo med vlagateljem in naročnikom ni več spora. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija o izpostavljenem delu vlagateljevega zahtevka za revizijo ni odločala, v posledici pa iz omenjenega razloga ni sledila niti vlagateljevima dokaznima predlogoma "[v]pogled v uradno evidenco pri" ["] "državni volilni komisiji" oziroma "[i]zpisek iz AJPES-a".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik kot obvezno prilogo k vzorcu pogodbe "znotraj ponudbe predložiti prilogo 2, Okvirna analiza-poraba energije pred in po izvedenih ukrepih", naročnik pa bi šele na podlagi omenjenega dokumenta lahko uporabil merilo, po katerem se 60 točk namenja ponudniku glede na višino deleža neto prihranka. Po zatrjevanju vlagatelja v ponudbi izbranega ponudnika tako ni zahtevanih izračunov prihrankov niti planov ukrepa, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšen način bo izbrani ponudnik zagotavljal učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo.

Kot izhaja iz Povabila k oddaji ponudbe je naročnik gospodarske subjekte v njem povabil, da ponudbo predložijo v skladu z Navodili za izdelavo ponudbe, v 5. členu razpisne dokumentacije pa je navedel dokumentacijo, ki so jo morali ponudniki predložiti za pravilnost ponudbe. Med omenjenimi dokumenti je na prvem mestu zapisana tudi "Ponudba". Naročnik ne v omenjenem členu in ne kje drugje v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki za to, da bo njihova ponudba štela za (pravilno in) popolno, v njej predložiti tudi "prilogo 2, Okvirna analiza-poraba energije pred in po izvedenih ukrepih". Nasprotno. Kot izhaja iz vzorca koncesijske pogodbe za rekonstrukcijo javne razsvetljave in pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (v nadaljevanju: koncesijska pogodba) je "Okvirna analiza - Poraba energije pred in po izvedenih ukrepih" priloga 2 omenjene pogodbe, na podlagi česar gre razumeti, da bo dokument glede zadevne okvirne analize potrebno priložiti šele koncesijski pogodbi (torej po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila), ne pa že ponudbi. Omenjeni zaključek dodatno potrjuje še zlasti ugotovitev, da
" iz razdelka "Predmet pogodbe" splošnih določb vzorca koncesijske pogodbe izhaja, da mora izvajalec pred začetkom izvedbe ukrepov temeljito pregledati obstoječe stanje sistema javne razsvetljave pri naročniku, pridobiti oziroma preveriti podatke, ki se nanašajo na vse dele sistema javne razsvetljave pri naročniku, in opraviti okvirno analizo na lastno odgovornost z izvedbo tehničnih in drugih za to potrebnih ukrepov,
" so morali ponudniki, kot izhaja iz priloge 1, poimenovane "PONUDBA", tej priložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "Popis del za storitve vzdrževanja javne razsvetljave" in "ponudbo in obrazec Popis del za storitve vzdrževanja javne razsvetljave v fizični obliki in hkrati zapisano na CD-mediju ali USB-podatkovnem nosilcu", ne pa dokumenta "Okvirna analiza - Poraba energije pred in po izvedenih ukrepih". Omenjenima zahtevama je izbrani ponudnik v svoji ponudbi sledil, saj je v njej predložil prilogo 1 ("PONUDBA") ter izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "POPIS DEL ZA STORITVE VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE" (v fizični obliki in na "CD-mediju").

Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C 368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Če bi naročnik v konkretnem primeru torej dejansko želel, da ponudniki v svojih ponudbah (da bodo te štele za popolne) predložijo tudi dokumente, ki jih vlagatelj navaja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, bi to moral določiti na omenjeni način, saj, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Iz razpisne dokumentacije prav tako ne izhaja določba, po kateri bi se v postopku ocenjevanja ponudb po merilu "Višina deleža neto prihranka koncesionarja " skupaj največ 60 točk" točkovale le tiste ponudbe, v katerih bo (in pod pogojem, da bo) predložen dokument "Okvirna analiza - Poraba energije pred in po izvedenih ukrepih", vlagatelj pa v zahtevku za revizijo z ničemer ni uspel dokazati svojega zatrjevanja, da na podlagi višine deleža neto prihranka, kot ga je izbrani ponudnik ponudil v svoji ponudbi, naročnik ponudbi izbranega ponudnika morebiti ne bi smel dodeliti števila točk, kot ji ga je dodelil (60 točk). Slednje izpostavljeno zatrjevanje vlagatelj poleg tega navezuje zgolj na zatrjevanje, da je naročnik izbranemu ponudniku točke "očitno dodelil brez kakršnihkoli relevantnih dokumentov, kot jih je zahteval v svoji RD". Če pa vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija (v izpostavljenih delih) v čemerkoli v nasprotju z določbami ZJN-2, bi moral svoj zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju 25. člena ZJN-2, zlasti še njegovega prvega in četrtega odstavka.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v tem smislu pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) ugotavlja, da "zahteve vlagatelja, da bi moral ponudnik posamezno dokumentacijo predložiti že v fazi oddaje ponudbe nimajo podlage v razpisni dokumentaciji", pa tudi, da iz (razpisne) dokumentacije "nikjer ne izhaja, da bi moral ponudnik ob oddaji ponudbe predložiti tudi priloge k osnutku pogodbe, ki so navedene od 1-4 ravno tako so neutemeljene navedbe, da bi moral ponudnik predložiti" ["] "Okvirno analizo porabe energije pred in po izvedenih ukrepih, izračune prihrankov".

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da bi moral na podlagi razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila v konkretnem primeru izbrani ponudnik kot obvezno prilogo k vzorcu pogodbe "znotraj ponudbe predložiti prilogo 2, Okvirna analiza-poraba energije pred in po izvedenih ukrepih" (na podlagi katerega bi naročnik šele lahko uporabil merilo, po katerem se 60 točk namenja ponudniku glede na višino deleža neto prihranka). Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah prav tako ni uspel dokazati, da bi moral izbrani ponudnik omenjeni dokument predložiti "za popolnost svoje ponudbe", da bi moral naročnik iz predstavljenega razloga ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, oziroma, da je brez "navedenih obveznih dokumentov" ["] "dodelitev točk popolnoma neutemeljena".

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v predstavljenem delu zahtevka za revizijo, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije.

Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj izbrani ponudnik v njej ni predložil zahtevanega "OBR popis del, ki bodo izvedena".

Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, je naročnik v 5. členu razpisne dokumentacije navedel dokumentacijo, ki so jo morali ponudniki predložiti za pravilnost ponudbe. Med omenjenimi dokumenti je na prvem mestu zapisana tudi "Ponudba". Res je sicer, kot v zahtevku za revizijo (na četrti strani) zatrjuje vlagatelj, da je naročnik v obrazcu 4 razpisne dokumentacije zapisal, da je ponudnik dolžan izdelati projekt izgradnje oziroma posodobitve javne razsvetljave v Občini Vipava, ki bo poleg ostalega vseboval tudi popis del, ki bodo izvedena, ter izrecno navedene in opisane ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije skupaj z izračunom predvidenih prihrankov, vendar pa iz preostale vsebine razpisne dokumentacije, zlasti še iz priloge 1, poimenovane "PONUDBA", izhaja, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da bi morali za to, da bo njihova ponudba štela za popolno, omenjene dokumente (med njimi tudi popis del, ki bodo izvedena) predložiti v svoji ponudbi. Nasprotno. Kot izhaja iz priloge 1, poimenovane "PONUDBA", je naročnik od ponudnikov zahteval, da morajo omenjeni prilogi v ponudbi priložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "Popis del za storitve vzdrževanja javne razsvetljave" in "ponudbo in obrazec Popis del za storitve vzdrževanja javne razsvetljave v fizični obliki in hkrati zapisano na CD-mediju ali USB-podatkovnem nosilcu", ne pa popisa del, ki bodo izvedena, ali dokumenta o izrecno navedenih in opisanih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije skupaj z izračunom predvidenih prihrankov (omenjenima zahtevama je izbrani ponudnik, kot je bilo v tem sklepu Državne revizijske komisije ugotovljeno že doslej, v svoji ponudbi sledil). Poleg tega je popis materiala in del za rekonstrukcijo javne razsvetljave pripravil že naročnik, omenjeni popis je sestavni del (priloga) razpisne dokumentacije, vlagatelj pa je v izjavi (priloga 5) med drugim izjavil, da se v celoti strinja in sprejema razpisne pogoje naročnika za izvedbo naročila.

Iz razpisne dokumentacije prav tako ne izhaja določba, po kateri bi se v postopku ocenjevanja ponudb po merilu "Višina deleža neto prihranka koncesionarja " skupaj največ 60 točk" točkovale le tiste ponudbe, v katerih bo (in pod pogojem, da bo) predložen popis del, ki bodo izvedena, oziroma dokument o izrecno navedenih in opisanih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije skupaj z izračunom predvidenih prihrankov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako z ničemer ni uspel dokazati svojega zatrjevanja, da na podlagi višine deleža neto prihranka, kot ga je izbrani ponudnik ponudil v svoji ponudbi, naročnik ponudbi izbranega ponudnika morebiti ne bi smel dodeliti števila točk, kot ji ga je dodelil (60 točk). Slednje izpostavljeno zatrjevanje vlagatelj poleg tega navezuje zgolj na zatrjevanje, da je naročnik izbranemu ponudniku točke "očitno dodelil brez kakršnihkoli relevantnih dokumentov, kot jih je zahteval v svoji RD". Če pa vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija (v izpostavljenih delih) v čemerkoli v nasprotju z določbami ZJN-2, bi moral svoj zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju 25. člena ZJN-2, zlasti še njegovega prvega in četrtega odstavka.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v tem smislu pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) ugotavlja, da "zahteve vlagatelja, da bi moral ponudnik posamezno dokumentacijo predložiti že v fazi oddaje ponudbe nimajo podlage v razpisni dokumentaciji", da v navezavi na merilo "Višina deleža neto prihranka koncesionarja " skupaj največ 60 točk" ni zahteval nobene dodatne dokumentacije, pa tudi, da iz (razpisne) dokumentacije "nikjer ne izhaja, da bi moral ponudnik ob oddaji ponudbe predložiti tudi priloge k osnutku pogodbe, ki so navedene od 1-4 ravno tako so neutemeljene navedbe, da bi moral ponudnik predložiti Popis del".

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da bi moral na podlagi razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila v konkretnem primeru izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložiti popis del, ki bodo izvedena, oziroma dokument o izrecno navedenih in opisanih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije skupaj z izračunom predvidenih prihrankov. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah prav tako ni uspel dokazati, da bi moral na podlagi razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila v konkretnem primeru izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložiti "zahtevane izračune prihrankov" oziroma "plane ukrepov", iz katerih bi bilo razvidno, na kakšen način bo izbrani ponudnik zagotavljal učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel dokazati niti, da bi moral izbrani ponudnik omenjena dokumenta predložiti "za popolnost svoje ponudbe", da bi moral naročnik iz predstavljenega razloga ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, oziroma, da je brez "navedenih obveznih dokumentov" ["] "dodelitev točk popolnoma neutemeljena".

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v predstavljenem delu zahtevka za revizijo, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije.

Kot naslednje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni navedel kadrov, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji, saj po vlagateljevih vedenjih ne razpolaga z vsaj eno zaposleno osebo z izpitom EDISON PLUS.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj svojih zatrjevanj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo z ničemer (z nobenim pravno relevantnim dokazom) ne dokazuje.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v drugi alinei 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije (v navezavi na uvodno poved) zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ima ponudnik na razpolago vsaj enega zaposlenega z izpitom EDISON PLUS. Kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja (vključno s prvo, tretjo in četrto alineo 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije) dokazuje, je naročnik zahteval predložitev izjave ponudnika o razpoložljivi tehnični opremi, kadru in odzivnem času (priloga 7), izpis registra osnovnih sredstev in izpis števila zaposlenih na dan 31. 10. 2012, izdan s strani ZZZS. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki glede predložitve "potrdil za opravljen izpit EDISON PLUS" v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) ugotavlja, da "je v fazi ponudbe od ponudnikov zahteval le izjavo, da s takim kadrom razpolaga" (ni pa od ponudnikov zahteval predložitve potrdil o usposobljenosti, izdanih v posledici uspešno opravljenega izpita po programu EDISON PLUS).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjena, podpisana in žigosana izjava izbranega ponudnika o razpoložljivi tehnični opremi, kadru in odzivnem času (priloga 7), v njej pa se nahajajo tudi izpisi registra osnovnih sredstev, izpisi kartic osnovnih sredstev in dokument Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, številka 0710-108/2012-NG/2, z dne 12. 12. 2012. V izjavi, kot izhaja iz priloge 7, je izbrani ponudnik med drugim izjavil, da ima na razpolago vsaj enega zaposlenega z izpitom EDISON PLUS. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi katerega od naštetih dokazil, s katerim se dokazuje (med drugim tudi) izpolnjevanje pogoja, določenega v drugi alinei 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije, morebiti ni predložil.

Že ob upoštevanju omenjenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z vsaj eno zaposleno osebo z izpitom EDISON PLUS), ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije.

Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je izbrani ponudnik svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo priložil tako Potrdilo o usposobljenosti, številka 000007/U18, iz katerega izhaja, da je oseba, ki ji je omenjeno potrdilo izdano, opravila izpit po programu "GZS CPU - EDISON PLUS", kakor tudi dokument "Rekapitulacija po delavcih".

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj ne razpolaga z vsaj enim zaposlenim ali pogodbeno vezanim odgovornim vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje v skladu s "77. in 78. členom ZGO" (pravilno: ZGO-1).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj svojih zatrjevanj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo z ničemer (z nobenim pravno relevantnim dokazom) ne dokazuje.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v tretji alinei 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije (v navezavi na uvodno poved) zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom tudi na osnovi izpolnjevanja pogoja, da ima ponudnik vsaj enega zaposlenega ali pogodbeno vezanega odgovornega vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje v skladu s 77. in 78. členom ZGO-1. Kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja (vključno s prvo, drugo in četrto alineo 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije) dokazuje, je naročnik zahteval predložitev izjave ponudnika o razpoložljivi tehnični opremi, kadru in odzivnem času (priloga 7), izpis registra osnovnih sredstev in izpis števila zaposlenih na dan 31. 10. 2012, izdan s strani ZZZS. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki glede predložitve "potrdila o zaposlenem oz. pogodbeno vezanem odgovornega vodjo del" v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) ugotavlja, da "je v fazi ponudbe od ponudnikov zahteval le izjavo, da s takim kadrom razpolaga" (ne pa kakšnega drugega dokazila).

Kot je bilo to navedeno že doslej, je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjena, podpisana in žigosana izjava izbranega ponudnika o razpoložljivi tehnični opremi, kadru in odzivnem času (priloga 7), v njej pa se nahajajo tudi izpisi registra osnovnih sredstev, izpisi kartic osnovnih sredstev in dokument Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, številka 0710-108/2012-NG/2, z dne 12. 12. 2012. V izjavi, kot izhaja iz priloge 7, je izbrani ponudnik med drugim izjavil, da ima na razpolago vsaj enega zaposlenega ali pogodbeno vezanega odgovornega vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje v skladu s 77. in 78. členom ZGO-1. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi katerega od naštetih dokazil, s katerim se dokazuje (med drugim tudi) izpolnjevanje pogoja, določenega v tretji alinei 6. točke 13. člena razpisne dokumentacije, morebiti ni predložil.

Že ob upoštevanju omenjenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z vsaj enim zaposlenim ali pogodbeno vezanim odgovornim vodjo del, ki ima ustrezno izobrazbo in izpolnjuje pogoje v skladu s "77. in 78. členom ZGO"), ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije.

Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je izbrani ponudnik svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo priložil tako pogodbo o zastopanju, dne 30. 12. 2010 sklenjeno z namenom nastopanja zastopnika (ki svojo strokovno usposobljenost izkazuje z odločbo Inženirske zbornice Slovenije) kot odgovornega vodje del na objektih naročnika, kakor tudi omenjeno odločbo Inženirske zbornice Slovenije in dokument, poimenovan "Vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev | Inženirska zbornica Slovenije".

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz 19. člena razpisne dokumentacije, saj je naročniku predložil ponudbo z veljavnostjo štiri mesece, hkrati pa je predložil bančno garancijo z veljavnostjo zgolj tri mesece.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija kot ključno ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku 24. člena razpisne dokumentacije jasno določil, da mora ponudba veljati 90 dni po oddaji ponudb. Na tej podlagi je zato potrebno razumeti in razlagati tudi določbo 19. člena razpisne dokumentacije (glede finančnih zavarovanj), v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik predložiti (tudi) nepreklicno in brezpogojno garancijo na prvi poziv za resnost ponudbe v višini 5 % od ponudbene vrednosti. Res je sicer, da je naročnik ob tem določil, da mora garancija ali zavarovanje veljati vključno do datuma veljavnosti ponudbe, oziroma, da mora finančno zavarovanje veljati za čas veljavnosti ponudbe, vendar pa pri tem ne gre prezreti dejstva, da je v konkretnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji veljavnost ponudbe zapisal jasno in določno (to je točno 90 dni po oddaji ponudb). Glede na navedeno je potrebno omenjeno zahtevo glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe (za razliko od vlagatelja, ki svoja zatrjevanja predstavlja le z vidika 19. člena razpisne dokumentacije) v konkretnem primeru (kot ključno) tudi razlagati na predstavljeni način, torej na podlagi prvega odstavka 24. člena razpisne dokumentacije in v neločljivi navezavi nanjo.

Upoštevaje navedeno je torej (ob upoštevanju sistematične in namenske razlage razpisne dokumentacije) zaključiti, da iz predstavljenih določb razpisne dokumentacije izhaja, da je bil v konkretnem primeru prvotni in temeljni namen naročnika v tem, da od ponudnikov pridobi nepreklicno in brezpogojno garancijo za resnost ponudbe (plačljivo na prvi poziv in v višini 5 % od ponudbene vrednosti), veljavno 90 dni po oddaji ponudb. V tem smislu je pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) ugotavlja, da mu je bilo v konkretnem primeru "pri izbiri ključno, da garancija velja minimalni zahtevani rok t.j. 90 dni", njegov namen pa je bil "zagotoviti 90 dnevno veljavnost ponudb in s tem tudi bančne garancije". Ob tem ne gre prezreti niti predzadnjega odstavka 1. točke 19. člena razpisne dokumentacije, po katerem lahko naročnik v primeru, če zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti garancije ne pride do podpisa pogodbe, od ponudnikov zahteva podaljšanje roka veljavnosti garancije.

Ker se je rok za oddajo ponudb iztekel dne 21. 12. 2012 (v zvezi s tem pogledati točko IV.3.4) obvestila o naročilu, četrti odstavek Povabila k oddaji ponudbe, pa tudi 2. točko Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 430-028/2012-9), tega dne pa je ponudba izbranega ponudnika tudi prispela k naročniku (glej 7. točko omenjenega zapisnika o javnem odpiranju ponudb), je morala v konkretnem primeru ponudba veljati 90 dni po omenjenem dnevu.

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika. Ob vpogledu v omenjeno ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v 2. točki izpolnjene, podpisane in žigosane priloge 1, poimenovane "PONUDBA", zapisal, da njegova ponudba velja najmanj štiri mesece od dneva odpiranja ponudb. Glede na navedeno ni mogoče v popolnosti pritrditi ne vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na peti strani) ugotavlja, da je izbrani ponudnik "naročniku predložil ponudbo z veljavnostjo štiri mesece", ne naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil "ponudbo z veljavnostjo 4 mesecev", saj ponudba izbranega ponudnika velja najmanj štiri mesece od dneva odpiranja ponudb, ne pa (natanko) štiri mesece od dneva odpiranja ponudb. Veljavnost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru torej po volji izbranega ponudnika presega rok veljavnosti ponudbe (90 dni po oddaji ponudb), določen v prvem odstavku 24. člena razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil garancijo (za resnost ponudbe) z "veljavnostjo zgolj 3 mesece" (tretji odstavek na peti strani zahtevka za revizijo), naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) ugotavlja, da je v ponudbi izbranega ponudnika zagotovljeno 90-dnevno trajanje garancije, oziroma, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložena garancija (za resnost ponudbe) "oročena z rokom 90 dni". Vlagatelj v posledici predstavljenih dejstev v zahtevku za revizijo zaključuje, da bi morala biti "veljavnost garancije, vključno do datuma veljavnosti ponudbe".

Ob upoštevanju navedenih dejstev (zlasti še razlage 19. člena v povezavi s prvim odstavkom 24. člena razpisne dokumentacije) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz 19. člena razpisne dokumentacije, saj je naročniku predložil ponudbo z veljavnostjo štiri mesece, hkrati pa je predložil bančno garancijo z veljavnostjo zgolj tri mesece), ni izločil iz postopka oddaje zadevnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 ali katero od določb razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni dokazal, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz 19. člena razpisne dokumentacije (v povezavi s prvim odstavkom 24. člena razpisne dokumentacije), ker naročniku ni predložil garancije (za resnost ponudbe) z veljavnostjo štirih mesecev (po oddaji ponudb). Omenjenih zaključkov iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminja niti besedica "niti" v ugotovitvi naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4), po kateri "niti ponudba vlagatelja v tem pogledu ni popolna".

Ker je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik vsaj preuranjeno (to je, ne da bi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila v navezavi na pogoj številka 1 razpisne dokumentacije glede izbranega ponudnika pridobil ustrezne podatke iz uradne evidence) zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogoja številka 1 razpisne dokumentacije, pravilna in popolna, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Državna revizijska komisija naročnika napotuje tudi, da pri pregledu ponudb upošteva dejstvo, da se, kot izhaja iz določb ZJN-2, izpolnjevanje nekaterih pogojev izkaže z dokazilom iz uradne evidence.

V navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika, podano v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke 6.) na strani 4), da vlagatelj "na razpisu sploh ne bi smel sodelovati, oziroma bi ga morala komisija takoj iz razpisa izločiti", Državna revizijska komisija pripominja, da v določbah ZPVPJN ni najti ustrezne pravne podlage, na podlagi katere bi o izpostavljenih zatrjevanjih v predmetnem postopku pravnega varstva, v katerem se odloča o utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo (v zvezi s tem primerjati 28. oziroma 39. člen ZPVPJN, oba v povezavi s 3. in 27. členom ZPVPJN), lahko odločala.

V navezavi na ugotovitve naročnika, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4), v njih pa naročnik ugotavlja, da je ponudba vlagatelja nepopolna (in bi bilo potrebno presoditi njeno veljavnost), ker ob popravku roka veljavnosti njegove ponudbe niso navedene inicialke osebe, ki je naredila popravek, Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da je naročnik dolžan v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), upoštevaje pri tem 41. člen ZJN-2, te pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v njeni dodatni obrazložitvi navesti vse razloge morebitne nepopolnosti ponudbe. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe ponudnika (vlagatelja), ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila " s tem bi bil tak ponudnik (vlagatelj) namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Glede na navedeno Državna revizijska komisija pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo v zadevnem postopku pravnega varstva ni upoštevala naročnikovih ugotovitev, po katerih je ponudba vlagatelja nepopolna. V tem smislu je pritrditi tudi vlagatelju, ki v svoji vlogi z dne 24. 1. 2013 ugotavlja, da so v celoti "irelevantne in neprimerne ugotovitve naročnika, ko je v fazi reševanja revizijskega zahtevka domnevno ugotovil nepopolnost ponudbe vlagatelja".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik (v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) povrne stroške nagrade za zastopanje v predrevizijskem postopku (1.400,00 EUR) in v revizijskem postopku (1.400,00 EUR), vse povečano za 20 % davek na dodano vrednost, pa tudi strošek takse v znesku 2.280,00 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
" takso (za predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 2.280,00 EUR,
" nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, zlasti še obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov (ki v konkretnem primeru ni izkazana), posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij (ki v konkretnem primeru ni izkazano), pravnega specialističnega znanja (ki v konkretnem primeru ni izkazano), uporabe tujega jezika (ki v konkretnem primeru ni izkazana) in pomena zadeve, nagrado za postopek pravnega varstva v znesku 800,00 EUR (v posledici ocene, da gre v konkretnem primeru za povprečen primer) ocenjuje kot primerno,
" 20 % davek na dodano vrednost v znesku 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za postopek pravnega varstva (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je odvetnik, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
skupaj torej 3.240,00 EUR.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitne nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva zahteva, da se mu povrnejo tudi vsi morebitni nastali stroški, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še (dodatno) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni dodatni) stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.240,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov (predrevizijskega) postopka.

Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja tudi s pomočjo pooblaščenca (v zvezi s tem primerjati drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od vprašanja utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, izbranemu ponudniku potrebne stroške povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (razen v primeru iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN), pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.

Državna revizijska komisija je (upoštevaje tretji odstavek 70. člena ZPVPJN) zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka naročanja mora vsebovati: 1. navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok treh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 4. 4. 2013


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
" OBČINA VIPAVA, Glavni trg 15, 5271 Vipava
" odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana
" SKAPIN, d. o. o., Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu