018-080/2013 Javni holding Ljubljana d.o.o.

Številka: 018-080/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Nakup nadomestnih delov za tovorna vozila in delovne stroje« - 14., 15. in 16. sklop in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Nova nabava d.o.o., Središka 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Snaga, d.o.o., Povšetova ulica 6, Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja Javni holding Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.04.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 16 kot izhaja iz Obvestila o oddaji naročila št. 14-1000-I-025436/2013, z dne 21.01.2013.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 293,57 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 12.11.2012, pod št. objave JN 12162/2012 in v Uradnem listu Evropske unije dne 17.11.2012, pod št. objave 2012/S 222-366023.

Naročnik je dne 21.01.2013 z Obvestili o oddaji naročila (št. 14-1000-I-025434/2013, 14-1000-I-025435/2013 in 14-1000-I-025436/2013) ponudnike obvestil, da je javno naročilo v sklopu 14 (Vzmeti) oddal v izvedbo družbi Tisto d.o.o., Rogozniška cesta 34, Ptuj, v sklopu 15 (Ostali nadomestni deli) družbi Aleksander Svetelj d.o.o., Hrastje 52 E, Kranj in v sklopu 16 (Nadomestni deli Iveco) družbi Evro rent center, Cesta dolomitskega odreda 10, Ljubljana. V obrazložitvi vseh treh odločitev je navedel, da je vlagateljeva ponudba (ki je cenovno najugodnejša v vseh treh sklopih) nepopolna, saj v predračunu ni navedel proizvajalca ponujenih nadomestnih delov. Naročnik je tudi navedel, da so vse tri izbrane ponudbe popolne.

Vlagatelj je dne 24.01.2013 zahteval vpogled v vse ponudbe, ki so bile oddane v sklopih 14, 15 in 16, v celotno dokumentacijo naročnika ter v korespondenco med naročnikom in izbranimi ponudniki. Vpogled v ponudbe in v naročnikovo dokumentacijo je bil opravljen dne 31.01.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper vse tri naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 04.02.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se vse tri odločitve razveljavijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v višini vplačanih taks v vseh treh sklopih). Vlagatelj navaja, da so morali biti v sklopu 16 (Nadomestni deli Iveco) ponujeni originalni nadomestni deli proizvajalca vozil. Ponudniki so morali torej ponuditi točno tiste dele, ki jih je naročnik v Prilogi 10 definiral s kataloško številko (šifro). Deli, ki so jih morali ponuditi ponudniki, so morali imeti enako kataloško številko (šifro) kot jih je navedel naročnik, iz naslova sklopa pa je tudi razvidno, da je proizvajalec teh delov podjetje Iveco. Vlagatelj poudarja, da je podpisal tudi Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika, s čimer je prav tako potrdil, da je ponudil originalne nadomestne dele. Glede na navedeno se mu je zdelo nesmiselno, da bi 121 - krat prepisoval kataloške številke v šesti stolpec predračuna, če pa te izhajajo že iz druge rubrike. Prav tako se mu ni zdelo smiselno, da bi 121 - krat napisal proizvajalca rezervnega dela, ko pa je že iz naslova slopa razvidno, za katerega proizvajalca gre. Vlagatelj navaja, da takšno razumevanje izpolnjevanja predračuna izhaja tudi iz navodila naročnika (točka 2.1.4 razpisne dokumentacije), kjer je naročnik predvidel, da se nova kataloška številka vpiše le v primeru, če obstaja druga kataloška številka materiala kot jo je navedel naročnik. Vlagatelj je prepričan, da je predračun izpolnil pravilno in da je iz njegove ponudbe jasno razviden tudi ponujen predmet. Vlagatelj v zvezi s tem tudi opozarja, da se dvomljiva navodila iz razpisne dokumentacije vselej interpretirajo v korist ponudnika. Vlagatelj navaja, da je tudi v sklopih 14 in 15 ponudil natančno to, kar je zahteval naročnik in kar je že naročnik sam določil in opredelil kot predmet naročila s tem, ko je navedel kataloško številko (šifro). Poleg tega pa so v rubriki Naziv - opis materiala navedeni tudi proizvajalci artiklov (na primer Man, Wabco itd). Dokazila o kakovosti, ki jih je zahteval naročnik, pa se smiselno nanašajo le na tiste artikle, ki so drugačni od artiklov, ki jih je s kataloško številko definiral že naročnik. Ker je vlagatelj ponudil točno to, kar je zahteval naročnik, predložitev certifikatov ni bila potrebna. Naročnik pa bi nenazadnje lahko zahteval vzorce ponujenih rezervnih delov in tako preveril kakovost materiala, ki ga je ponudil vlagatelj.

Ponudnik Aleksander Svetelj d.o.o., Hrastje 52 E, Kranj (ki je bil izbran in v sklopu 15 - Ostali nadomestni deli) se je z vlogo, z dne 14.02.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik citira točko 2.1.4 in pojasnjuje, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da v ponudbeni predračun vpišejo proizvajalca ponujenega nadomestnega dela, saj ima proizvajalec vozil običajno za vsak nadomestni del najmanj dva proizvajalca (kot npr: 1. Žarnice ISO/TS 16949 - proizvajalci Hella, Philips, Osram, 2. Svetila ISO/TS 16949 - proizvajalci Bosch, Hella, Vignal, Proplast, 3. Metlice brisalcev ISO/TS 16949 - proizvajalca SWF, Bosch, 4. Blazine zračne ISO/TS 16949 - proizvajalci Contitech, Phoenix, Firestone "). Iz navedenega razloga je jasno, da želi naročnik vedeti, katere nadomestne dele (katerih proizvajalcev) bodo ponudili ponudniki. V kolikor vlagatelj ni navedel proizvajalca, naročnik ne more vedeti kaj je ponudil. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da so predmet certificiranja samo serijski deli ali originalni rezervni deli. Tako imenovani "after market" proizvodi pa ne morejo biti certificirani. S to zahtevo si je torej naročnik zagotovil nadomestne dele preverjene kvalitete.

Naročnik je dne 22.02.2013 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik se uvodoma strinja z vsemi ugotovitvami, ki jih je podal izbrani ponudnik. Naročnik navaja, da je navodila o izpolnitvi ponudbenih predračunov zapisal v točko 2.1.4 ter v prilogo 10 (Ponudbeni predračuni). Naročnik navaja, da je že v obrazložitvi izpodbijane odločitve zapisal, da vlagatelj v ponudbenih predračunih 14. in 15. sklopa ni navedel proizvajalca ponujenih nadomestnih delov, niti ni predložil dokazil o kakovosti, kot je bilo zahtevano v točki 2.3.1. Naročnik zato ni mogel preveriti kakovosti nadomestnih delov, saj iz ponudbe ni razvidno, katere nadomestne dele ponuja. V odločitvi je tudi zapisal, da vlagatelj v ponudbeni predračun ni vpisal proizvajalca niti v 16. sklopu, zato naročnik ne more preveriti, ali je ponudil originalne nadomestne dele, kot je bilo zahtevano v točki 2.3.1. Naročnik pojasnjuje, da je v točki 2.1.4 navedeno, da mora biti ponudbeni predračun izpolnjen tako, da se v vsako posamezno postavko vnese ceno za posamezni artikel ter vpiše proizvajalca ponujenega nadomestnega dela. V ponudbenem predračunu so navedene tudi kataloške številke posameznih artiklov in opozorilo, da mora ponudnik v primeru, če obstaja nova kataloška številka, vpisati svojo, novo kataloško številko. Naročnik opozarja tudi na navodila iz Priloge 10 (Ponudbeni predračuni) in pojasnjuje, da so morali ponudniki podati ceno na enoto za vse postavke v ponudbenem predračunu ter navesti proizvajalca rezervnih delov in vpisati eventualno novo kataloško številko (če se ta razlikuje od kataloške številke naročnika) ter priložiti izpolnjen, natisnjen in podpisan predračun. Naročnik še navaja, da jasna zahteva izhaja tudi iz tretjega odstavka točke 2.3.1, v skladu s katero mora ponudnik priložiti podpisano Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika (Priloga 3/1), vzorec ponujenega rezervnega dela (v kolikor zahteva naročnik) in standard ISO/TS 16949 oziroma drug enakovreden standard, ki ga je pridobil proizvajalec za nadomestne dele, ki so ponujeni v posamezni postavki. Čeprav se je vlagatelju zdelo nesmiselno vpisovati oziroma prepisovati ime proizvajalca, je bilo navodilo za vse ponudnike enako - potrebno je bilo navesti ime proizvajalca. Ker gre pri tem za tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, naročnik tudi ni imel ustrezne pravne podlage, da bi vlagatelja pozval k dopolnitvi. S tem bi vlagatelju omogočil, da po poteku roka za oddajo ponudb opredeli katerega proizvajalca ponuja oziroma konkretizira predmet ponudbe. Če se ob navedenem upošteva še dejstvo, da vlagatelj v sklopih 14 in 15 ni predložil zahtevanih standardov, iz ponudbe dejansko ni razvidno, katere nadomestne dele je ponudil. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljem, da se tudi ta zahteva smiselno nanaša le na tiste artikle, ki so drugačni od artiklov, ki jih je s kataloško številko definiral naročnik. Naročnik zatrjuje, da je bil standard ISO/TS 16949 oziroma drug enakovreden standard zahtevan za vse ponujene nadomestne dele, brez izjeme. Podobno velja tudi za sklop 16. Ker vlagatelj kljub izrecni zahtevi obrazca predračuna v spornem delu ni izpolnil, ni dokončno konkretiziral predmeta ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je navedba proizvajalca v tem sklopu pomembna zato, ker so v tem sklopu razpisani originalni nadomestni deli in ne nadomestni deli - t.i. "prvo vgradnja", ki jih izdelujejo proizvajalci, ki izdelujejo tako originalne nadomestne dele kot tudi nadomestne dele. Te nadomestne dele pa na trgu ponujajo kot originalne nadomestne dele. Zato je naročnik od ponudnikov zahteval navedbo proizvajalca, saj bi v primeru, če ne bi vgradil originalnih nadomestnih delov izgubil možnost do uveljavljanja garancije in kulance ter garancije za vgrajene rezervne dele pri proizvajalcu vozil.

Naročnik je z vlogo št. 12-DS/N-30/13, z dne 28.02.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 21.03.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in vse tri izbrane ponudnike.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Iz izpodbijanih odločitev je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker ponudbenih predračunov v sklopih 14 (Vzmeti), 15 (Ostali nadomestni deli) in 16 (Nadomestni deli Iveco) ni izpolnil v skladu z zahtevami naročnika oziroma zato, ker vanj ni vpisal proizvajalcev ponujenih nadomestnih delov. Vlagateljeva ponudba je bila izločena tudi iz razloga, ker v 14. in 15. sklopu ni predložil zahtevanih dokazil o kakovosti.

Naročnik je navodila v zvezi z izpolnjevanjem ponudbenega predračuna navedel v točki 2.1.4 (Ponudbena cena in ponudbeni predračuni) poglavja 2 razpisne dokumentacije (Ponudbeni pogoji). V tej točki je naročnik (med drugim) zapisal:

"Ponudbeni predračun izpolnite tako, da v vsaki postavki v ponudbenem predračunu vnesete ceno za posamezni artikel in navedete proizvajalca ponujenega nadomestnega dela. V ponudbenem predračunu so navedene tudi kataloške številke posameznih artiklov. V primeru, da obstaja druga, zaradi kakršnegakoli razloga novejša kataloška številka materiala, ponudnik v ponudbeni predračun, v stolpec "Nova kataloška številka" vpiše svojo, novo kataloško številko. Naročnik bo nove kataloške številke preverjal. V primeru, da kataloška številka v ponudbenem predračunu ni navedena, ponudnik v stolpec "Nova kataloška številka", vpiše kataloško številko ponujenega artikla."

Naročnik je v Prilogo 10 (Ponudbeni predračuni - Priloga razpisne dokumentacije v elektronski obliki) zapisal:

"Ponudnik mora podati ceno na enoto za vse postavke v ponudbenem predračunu ter navesti proizvajalca rezervnih delov in vpisati eventualno novo kataloško številko, v kolikor se le ta razlikuje od kataloške številke naročnika".

Naročnikova navodila, ki se nanašajo na izpolnjevanje ponudbenega predračuna so jasna in nedvoumna. Iz njih izhaja, da so morali ponudniki za vsak artikel vpisati ponujeno ceno brez DDV (za eno enoto in skupno vrednost za vse razpisane količine) in proizvajalca. Naročnik je v vse tri obrazce ponudbenega predračuna (za sklope 14, 15 in 16) vpisal kataloške številke vseh razpisanih artiklov ter njihov naziv (opis materiala), od ponudnikov pa je v zvezi s tem zahteval vpis kataloške številke le v primeru, če se ta razlikuje od številke, ki jo je vpisal sam.

Naročnik je v točki 2.3.1 (Kakovost nadomestnih delov) med drugim navedel:

"Ponujeni nadomestni deli iz sklopov številka 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25 in 27 morajo biti originalni nadomestni deli proizvajalca vozil, ki jih ta uporablja pri sestavljanju vozila - stroja (originalni nadomestni deli v embalaži proizvajalca vozil - stroja).
Ponudnik izkaže izpolnjevanje te zahteve za zgoraj navedene sklope predmeta javnega naročila s podpisom Izjave o izpolnjevanju pogojev ponudnika (Priloga 3/1) in s priloženim vzorcem ponujenega rezervnega dela, v kolikor bo naročnik tako zahteval.

Ponujeni nadomestni deli iz sklopov številka 10, 11, 12, 13, 14 in 15 morajo biti enake kakovosti, kakor jo imajo sestavni deli, ki se uporabljajo za sestavljanje vozil iz posamezne postavke ponudbenega predračuna za navedene sklope (zadevnega motornega vozila) ter so izdelani v skladu s specifikacijami, proizvodnimi standardi in standardi kakovosti, ki jih je določil posamezni proizvajalec iz posamezne postavke ponudbenega predračuna za navedene sklope (zadevnega motornega vozila). Nadomestni del ni potrebno priložiti v embalaži proizvajalca vozil - stroja.

Ponudnik izkaže izpolnjevanje te zahteve za zgoraj navedene sklope predmeta javnega naročila s podpisom Izjave o izpolnjevanju pogojev ponudnika (Priloga 3/1), s priloženim vzorcem ponujenega rezervnega dela, v kolikor bo naročnik tako zahteval in s priloženim standardom ISO/TS 16949 oziroma drugim enakovrednim standardom, ki ga je pridobil proizvajalec ponujenih nadomestnih delov, ki je naveden v posamezni postavki ponudbenega predračuna za zgoraj navedene sklope javnega naročila."

Iz citiranih navodil naročnika je razvidno, da je naročnik v zvezi s preverjanjem kakovosti razpisanih nadomestnih delov predvidel dva režima. V prvega sodijo sklopi, v katerih so zahtevani le originalni nadomestni deli. V dokaz izpolnjevanja te zahteve so morali ponudniki predložiti s strani naročnika vnaprej pripravljeno Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika - Priloga 3/1 (ki so jo morali izpolniti s svojimi podatki ter jo podpisati in žigosati), naročnik si je hkrati pridržal tudi pravico, da bo lahko zahteval vzorce ponujenih rezervnih delov. V drugo skupino sodijo nadomestni deli, za katere je naročnik zahteval poleg izpolnjene, podpisane in žigosane izjave iz Priloge 3/1 tudi standard ISO/TS 16949 oziroma drug enakovreden standard, ki ga je pridobil proizvajalec ponujenih nadomestnih delov. Naročnik si je tudi v tej skupini pridržal pravico, da lahko zahteva vzorce.

V obravnavanem primeru je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikove odločitve v 14., 15. in 16. sklopu. Naročnik je v prvih dveh zahteval nadomestne dele, v 16. sklopu pa originalne nadomestne dele. Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže (kar med strankama ni sporno), da je ponudbene predračune v obravnavanih treh sklopih izpolnil le s cenami (za eno enoto in s skupno ceno brez DDV). Za nobenega od ponujenih nadomestnih delov ni vpisal niti proizvajalca niti kataloške številke. Med strankama prav tako ni sporno, da vlagatelj ni upošteval naročnikove zahteve iz zgoraj citirane točke 2.3.1, in v sklopih 14 in 15 ni predložil zahtevanih standardov, ki so jih pridobili proizvajalci ponujenih nadomestnih delov. Naročnik zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba iz navedenega razloga neprimerna in nepopolna, saj iz ponudbe ne izhaja kaj pravzaprav ponuja. Nasprotno, vlagatelj meni, da je ponudil natančno to, kar je naročnik v vseh treh izpodbijanih sklopih določil in opredelil kot predmet naročila, da je iz naslova 16. sklopa razvidno, da je proizvajalec teh delov podjetje Iveco ter da se zahteva po predložitvi dokazil o kakovosti za 14. in 15. sklop nanaša le na tiste artikle, ki so drugačni od artiklov, ki jih je navedel naročnik.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da je potrebno nevpis proizvajalca (originalnih) rezervnih delih v sklopu 16 obravnavati kvečjemu kot formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). V 16. sklopu namreč naročnik povprašuje po originalnih rezervnih delih za točno določena tovorna vozila oziroma delovne stroje proizvajalca Iveco. Naročnik je v Ponudbeni predračun 16. sklopa vpisal kataloško številko vseh razpisanih nadomestnih delov ter naziv (opis) posameznih artiklov, vlagatelj pa je za vsako izmed 121 postavk vpisal ceno na enoto (brez DDV) in skupno vrednost za razpisano količino (brez DDV). Prav tako je vlagatelj predložil tudi zahtevano Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika - Priloga 3/1, s katero se je (pod kazensko in materialno odgovornostjo) med drugim zavezal, "da predmet ponudbe ustreza zahtevam standardov in predpisom, ki se navezujejo na predmet javnega naročila ter tehničnim in vsem ostalim pogojem, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji". Predmet javnega naročila oziroma artikli iz 16. sklopa so torej definirani z navedbo proizvajalca vozila (stroja), z opisi in kataloškimi številkami ter z zahtevo, da morajo biti izključno originalni nadomestni deli, ki morajo biti (skladno z zahtevo iz točke 2.3.1- Kakovost nadomestnih delov) dobavljeni v embalaži proizvajalca vozila/stroja, vlagatelj pa je za tako definiran predmet javnega naročila v tem sklopu vpisal še ceno na enoto in skupno vrednost za razpisano količino. Iz navedenega razloga se ni mogoče strinjati z naročnikom, da je vlagateljeva ponudba iz razloga, ker ni vpisal tudi proizvajalca neprimerna in nepopolna. Iz istega razloga je neupravičena tudi naročnikova bojazen, da bi mu "vlagatelj lahko ponudil nadomestne dele (t.i. prvo vgradnjo) namesto originalnih delov". Nenazadnje pa bi se lahko naročnik o vsem navedenem prepričal tudi s pregledom vzorcev. Kot že izhaja iz te obrazložitve, si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da lahko od ponudnikov zahteva vzorce ponujenih originalnih nadomestnih delov, ki morajo biti v tem sklopu dostavljeni v embalaži proizvajalca vozila/stroja.

Ni pa mogla Državna revizijska komisija zavzeti enakega stališča tudi v tistem delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na 14. in 15. sklop. Naročnik namreč v tem delu povprašuje po (zgolj) nadomestnih delih. Takšne proizvode pa, kot pravilno ugotavljata eden izmed izbranih ponudnikov in naročnik, proizvajajo različni proizvajalci (kot npr. žarnice - ISO/TS 16949 - proizvajalci Hella, Philips in Osram itd). Iz navedenega razloga je razumljivo, da želi naročnik vedeti, katere nadomestne dele (od katerih proizvajalcev) je ponudil posamezen ponudnik. Ker ponujenih nadomestnih delov ni mogoče identificirati niti iz nobenega drugega dela vlagateljeve ponudbe (vlagatelj namreč, kljub izrecni zahtevi naročnika, za njih ni predložil niti zahtevanih certifikatov), Državna revizijska očitkom vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti. Poleg tega se z vlagateljem tudi ni mogoče strinjati v tem, da je že naročnik navedel proizvajalce razpisanih artiklov. Naročnik namreč ni navedel proizvajalcev razpisanih artiklov, pač pa je v 14. in 15. sklopu navedel proizvajalce tovornih vozil in strojev, za katere razpisuje nadomestne dele, pa še to je storil le pri približno polovici razpisanih artiklov v obeh sklopih. Prav tako se ni mogoče strinjati z vlagateljevim očitkom, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu dvoumna in pomanjkljiva. Kot že izhaja iz zgornje obrazložitve, je razpisna dokumentacija dovolj razumljiva in ni dvoumna, kar nenazadnje potrjujejo tudi odstopljene ponudbe. Iz njih izhaja, da so jo, razen vlagatelja, pravilno razumeli vsi sodelujoči ponudniki. Iz ponudb izhaja, da so vsi ponudniki v ponudbena predračuna 14. in 15. sklopa (poleg cen) vpisali tudi proizvajalce za vse ponujene nadomestne dele, za ponujene proizvode pa so predložili tudi zahtevane certifikate. Zahteva po certifikatih se torej ne nanaša le na tiste artikle, ki so drugačni od artiklov, ki jih je s kataloško številko definiral naročnik (kot to zmotno zatrjuje vlagatelj) pač pa se nanaša na vse ponujene nadomestne dele, brez izjem.

Ponudbe, v kateri njen predmet, kljub naročnikovi izrecni zahtevi ni opredeljen, ni mogoče obravnavati kot zgolj formalno nepopolno ponudbo. Potrebno je namreč upoštevati, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik namreč lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje vseh zahtev, ki se nanašajo na razpisan predmet), mora takšno ponudbo izločiti ne da bi izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 78. členu ZJN-2. Drugi odstavek 78. člena namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. in 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZJN-2 odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila v enem od skupno treh sklopov, zato je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške plačane takse v 16. sklopu - to je stroške v višini 293,57 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija, kadar sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, od naročnika zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za "Nakup nadomestnih delov za tovorna vozila in delovne stroje", v delu, ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 08.04.2013


predsednica senata: Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana,
- Nova nabava d.o.o., Središka 4, Ljubljana,
- Tisto d.o.o., Rogozniška cesta 34, Ptuj,
- Aleksander Svetelj d.o.o., Hrastje 52 E, Kranj,
- Evro rent center, Cesta dolomitskega odreda 10, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv - tu