018-036/2013 Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o.

Številka: 018-36/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nakup goriva", v sklopu 1: "Gorivo", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Petrol, d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.3.2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 11.1.2013 se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup goriva", v sklopu 1: "Gorivo", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-13/2012/3 z dne 13.12.2012.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Nakup goriva", v sklopu 1: "Gorivo", v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila "Nakup goriva". Javno naročilo je naročnik razdelil na sklope, med katerimi je tudi sklop 1: "Gorivo". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN10730/2012 z dne 5.10.2012, ter v Uradnem listu EU, pod št. objave 2012/S 195-321424 z dne 10.10.2012.

Naročnik je izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-13/2012/3, datiran z datumom 13.12.2012, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1 odda ponudniku OMV Slovenija, d.o.o., Ferrarska 7, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila cenejša od edine preostale ponudbe za ta sklop, tj. vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je navedeni dokument prejel dne 28.12.2012.

Na vlagateljevo zahtevo z dne 3.1.2013 je naročnik temu z dokumentom z dne 4.1.2013 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. V dokumentu naročnik pojasnjuje, da je po odpiranju ponudb ugotovil računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika. To napako je vpričo vseh ponudnikov popravil tako, da je upošteval podani popust izbranega ponudnika in preračunal novo skupno končno vrednost ponudbe z DDV, trošarino, za predvideno količino. Naročnik je pri tem posledično spremenil ceno na enoto, vse spremembe pa je vnesel tudi v zapisnik. Skladno z navedbo v tem zapisniku je pravilnost izračuna ponudbe kasneje ponovno preveril. Po vnovičnem preverjanju je naročnik ugotovil, da je bil izbrani ponudnik v zmoti, saj je pri postavkah stalnega popusta za posamezno gorivo podal popust glede na prodajno ceno za liter goriva z DDV. Obrazec ponudbenega predračuna je predvideval izračun na ceno liter goriva brez DDV, kar je izbrani ponudnik tudi upošteval, zapisal pa je popust na ceno litra goriva z DDV. Naročnik je navedeno štel za očitno računsko napako, ki jo je popravil tako, da je preračunal ustrezen popust ponudnika za posamezno gorivo na prodajno ceno za liter goriva brez DDV. Višino popusta je naročnik za diesel gorivo iz 1,86 % popravil na 2,232 %, za euro super 95 in euro super 98 pa iz 1,71 % na 2,052 %. Pri tem naročnik izpostavlja, da ni spreminjal količine in cene na enoto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.1.2013 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem izpostavlja, da je naročnik v obrazcu OBR " 16a v tabeli "element cene" navedel postavke, ki so jih morali izpolniti ponudniki in iz katerih je jasno in nedvoumno razvidno, da je potrebno navesti popust v odstotku od cene brez DDV. Naročnik pa je s svojim preračunavanjem po prispetju oz. odpiranju ponudb v ponudbi izbranega ponudnika izračunal in upošteval drugačen, višji popust, kot pa ga je izbrani ponudnik ponudil v svoji ponudbi. Navedeno je po vlagateljevem prepričanju nedopustno in pomeni kršitev postopka, posledično pa tudi izbiro ponudnika z manj ugodno ponudbo, kot je vlagateljeva. Vlagatelj ob tem izpostavlja, da je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku najnižja končna cena, ki (med drugim) upošteva tudi ponujeni popust. Vlagatelj v nadaljevanju na primeru svoje ponudbe dokazuje še, da je končna vrednost ponudbe enaka v primeru izračuna odstotka popusta od cene brez DDV ter cene z DDV. Vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se postopek javnega naročanja razveljavi ali pa naj se kršitev odpravi ter odloči, da je v postopku za obravnavani sklop najugodnejši ponudnik vlagatelj. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višini vplačane takse.

Izbrani ponudnik je po pooblaščencu (odvetniku Aleksandru Lisjaku iz Kopra) dne 21.1.2013 na naročnika naslovil vlogo, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka in te označil za neutemeljene.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 31.1.2013, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje potek odprave pomanjkljivosti, ki jo sam označuje za računsko napako, v ponudbi izbranega ponudnika. Pri tem navaja enake argumente, kot jih navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 5.2.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb udeležencev v postopku je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji 1. sklopa predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku. Vlagatelj namreč meni, da je naročnik ravnal nedopustno in da je kršil postopek, s tem ko je izračunal in upošteval drugačen popust, kot ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik. Naročnik temu nasprotuje in izraža stališče, da je v ponudbi izbranega ponudnika zgolj odpravil računsko napako.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev. Pri izvedbi takšne dopolnitve ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ne glede na navedeno sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-172/02, 018-282/02, 018-277/03, 018-13/04, 018-159/05, 018-344/05, 018-27/11, 018-379/12), se lahko kot računske napake obravnavajo le napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju. Ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v okviru ponudbe med drugim predložil tudi izpolnjene tri obrazce ponudbenega predračuna (OBR-16a), na katerem je navedel:
- da ponuja za diesel gorivo stalni popust v višini 1,86 % oz. v vrednosti 0,02649 EUR za 1 liter tega goriva; končna prodajna vrednost za 1 liter tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) tako znaša 1,39222 EUR, skupna vrednost ponudbe za 662.000 litrov tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) pa 921.647,00 EUR;
- da ponuja za gorivo EURO SUPER 95 " oktanski bencin stalni popust v višini 1,71 % oz. v vrednosti 0,02640 EUR za 1 liter tega goriva; končna prodajna vrednost za 1 liter tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) tako znaša 1,51232 EUR, skupna vrednost ponudbe za 62.000 litrov tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) pa 93.764,10 EUR;
- da ponuja za gorivo EURO SUPER 98 " oktanski bencin stalni popust v višini 1,71 % oz. v vrednosti 0,02673 EUR za 1 liter tega goriva; končna prodajna vrednost za 1 liter tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) tako znaša 1,53092 EUR, skupna vrednost ponudbe za 6.800 litrov tega goriva (upoštevaje trošarino, ostale stroške, stalni popust in DDV) pa 10.410,30 EUR.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik pri postavkah stalnega popusta za posamezno gorivo podal popust glede na prodajno ceno za liter goriva z DDV, medtem ko naj bi obrazec ponudbenega predračuna predvideval izračun na ceno liter goriva brez DDV. Naročnik je navedeno štel za očitno računsko napako, ki jo je popravil tako, da je preračunal ustrezen popust ponudnika za posamezno gorivo na prodajno ceno za liter goriva brez DDV. Višino popusta je naročnik za diesel gorivo iz 1,86 % popravil na 2,232 %, za euro super 95 in euro super 98 pa iz 1,71 % na 2,052 %.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da iz obrazca OBR " 16a izhaja, da so morali ponudniki stalni popust, ki ga nudijo na prodajno ceno, izračunati upoštevajoč prodajno ceno posamezne vrste goriva brez DDV. Navedeno logično izhaja iz strukture tabele v omenjenem obrazcu, v kateri je polje za vpis DDV postavljeno na zadnje mesto med siceršnjimi elementi ponudbene cene, tj. za elementi "prodajna cena brez dajatev in DDV za 1 liter " goriva", "trošarina", "ostali stroški (v primeru, ostalih stroškov)" ter "stalni popust v višini %". Navedenemu stališču v svojem revizijskem zahtevku izrecno pritrjuje tudi vlagatelj, v izjasnitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku pa se z njim strinja tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je med udeleženci v postopku nesporno, da je izbrani ponudnik v svojih ponudbenih predračunih za vse tri ponujene vrste goriva, podanih na obrazcih obrazca OBR " 16a, stalni popust, v neskladju z razpisno dokumentacijo, določil izhajajoč iz prodajne cene posamezne vrste goriva z DDV. Pri tem naj bi do napake, sledeč naročniku in izbranemu ponudniku, prišlo pri zapisu stopenj stalnega popusta (v %), medtem kot naj bi bili stalni popusti v absolutnem znesku zapisani pravilno. Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej ugotavlja, da predstavljenih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče šteti za formalno nepopolnost v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 78. člena ZJN-2 (tega noben od udeležencev v postopku sicer izrecno niti ne zatrjuje). Državna revizijska komisija je namreč v svojih odločitvah že večkrat pojasnila, da so lahko kot formalne upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-317/2010, 018-168/2011, 018-250/2012, 018-320/2012 itd.), čemur pa v konkretnem primeru ni zadoščeno. Glede na navedeno, je potrebno v predmetni zadevi presoditi zgolj, ali je obravnavane pomanjkljivosti v ponudbenih predračunih izbranega ponudnika mogoče označiti za očitne računske napake v smislu 78. člena ZJN-2, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da napačnega zapisa stopenj stalnega popusta (v %) v predračunih za vse tri ponujene vrste goriva nedvomno ni mogoče pripisati napaki izbranega ponudnika pri kateri od osnovnih računskih operacij. Kot izbrani ponudnik v izjasnitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku pojasnjuje tudi sam, do napak namreč ni prišlo pri izračunavanju višine ali stopnje stalnih popustov (seštevanju, odštevanju, množenju, deljenju"), temveč iz razloga, ker naj bi ""pri vnosu podatkov v ponudbeno tabelo napačno prepisal popust " pomotoma je prepisal popust, ki ga je skladno navodilom internih potreb izbranega ponudnika, bil dolžan izračunati tudi na ceno ponudbenih proizvodov z upoštevanjem DDV " izračunal na ceno z DDV." V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (ki je v tem sklepu že bila predstavljena), ni mogoče šteti za očitno računsko napako, katere odprava bi bila dovoljena v skladu z 78. člen ZJN-2. Državna revizijska komisija ob tem zgolj pripominja, da je ZJN-2 v delu, ki se nanaša na oblikovanje ponudbene cene, zelo strog in dovoljuje naknadno spreminjanje cene le v primeru, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Treba je namreč upoštevati, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki je ne samo bistvena sestavina pogodbe, temveč tudi bodisi izključno bodisi najpomembnejše merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, zaradi česar špekulacij v zvezi z njim ni mogoče dopustiti. Ponudniki morajo zato ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v postopku uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi pomanjkljivosti v ponudbenih predračunih, predloženih za 1. sklop predmetnega javnega naročila, nepopolna. Vlagatelj je dalje uspel izkazati, da je bila naročnikova odprava pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika neskladna z določili 78. člena ZJN-2, saj ugotovljenih pomanjkljivosti ni mogoče označiti za računsko napako. Posledično je vlagatelj uspel izkazati tudi, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, temveč je temu tudi oddal javno naročilo, ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 11.1.2013 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup goriva", v sklopu 1: "Gorivo", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-13/2012/3 z dne 13.12.2012.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora naročnik zagotoviti popolnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR, kolikor je znašala vplačana taksa za postopek pravnega varstva.

Ker je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen, je vlagatelj, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznava celotne priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija, kadar sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, od naročnika zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Nakup goriva", v sklopu 1: "Gorivo", ki je bil (delno) razveljavljen s 1. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 20.3.2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje,
- Petrol, d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana,
- Odvetnik Aleksander Lisjak, Ferrarska 17, Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.