018-089/2013 Občina Dobrna

Številka: 018-89/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku odločanja o zakonitosti revizije postopka oddaje javnega naročila »VRTEC DOBRNA (gradnja novega objekta – dokončanje del)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj STRABAG, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA DOBRNA, Dobrna 19, Dobrna (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 3. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 8. 3. 2013 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep številka 43003-0001/2009-589 (6), z dne 5. 3. 2013 (naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo).

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 12. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za gradnjo Vrtca Dobrna (dokončanje še neizvedenih del), obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo (pod številko objave JN13842/2012) dne 24. 12. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 6. 2. 2013 sprejel Obvestilo ponudnikom, številka 43003-0001/2009-551 (11) (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da je za izvedbo zadevnega javnega naročila izbral ponudnika VG5, d. o. o., Tehnološki park 24, Ljubljana. Omenjeno obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 11. 2. 2013, dne 12. 2. 2013 pa je oddal vlogo z dne 12. 2. 2013, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA št. 43003-0001/2009-551(11) z dne 6.2.2013".

Naročnik je dne 15. 2. 2013 sprejel "Dodatn[o] obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 43003-0001/2009-551 (11) z dne 06.02.2013", številka 43003-0001/2009-554 (6), ki jo je vlagatelj prejel dne 18. 2. 2013.

Dne 14. 2. 2013 je vlagatelj oddal vlogo z dne 14. 2. 2013, poimenovano "ZAHTEVA ZA VPOGLED V PONUDBENO DOKUMENTACIJO KONKURENČNIH PONUDNIKOV ter ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA št. 43003-0001/2009-551(11) z dne 6.2.2013".

Dne 28. 2. 2013 je vlagatelj oddal zahtevek za revizijo z dne 28. 2. 2013, skupaj s prilogami. V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o oddaji naročila, obenem pa predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je dne 5. 3. 2013 sprejel sklep številka 43003-0001/2009-589 (6), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pa je zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno, to je "znatno po poteku z zakonom določenega 8 dnevnega (štejejo se le delovni dnevi) prekluzivnega roka za vložitev zahteve za pravno varstvo, konkretno zahtevka za revizijo". Po ugotovitvah naročnika je namreč v času od prejema obvestila o oddaji naročila pa do dne (18. 2. 2013), ko je bil vlagatelj (v posledici prejete dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) v celoti seznanjen z vsemi relevantnimi podatki, preteklo le pet delovnih dni, zato je imel vlagatelj v konkretnem primeru na razpolago še nadaljnje tri delovne dni (vključno do 21. 2. 2013), da bi lahko pravočasno vložil "zahtevo za revizijo, česar pa ni storil".

Odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj prejel dne 6. 3. 2013, dne 8. 3. 2013 pa je oddal pritožbo z dne 8. 3. 2013. V pritožbi vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi ter naročniku naloži, da o zahtevku za revizijo meritorno odloči. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložil v osmih delovnih dneh od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej pravočasno, naročnikovo tolmačenje zakona pa ocenjuje za zmotno.

Dne 11. 3. 2013 je vlagatelj oddal tudi dopolnitev pritožbe z dne 11. 3. 2013, v kateri zahteva, da naročnik po tem, ko bo meritorno odločil o vsebini zahtevka za revizijo, odloči tudi o povrnitvi vlagateljevih stroškov.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 14. 3. 2013 odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila in dokumentacijo postopka s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker je ugotovil, da je ta vložen prepozno, to je "znatno po poteku z zakonom določenega 8 dnevnega (štejejo se le delovni dnevi) prekluzivnega roka za vložitev zahteve za pravno varstvo, konkretno zahtevka za revizijo". Po ugotovitvah naročnika je namreč v času od prejema obvestila o oddaji naročila pa do dne (18. 2. 2013), ko je bil vlagatelj (v posledici prejete dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) v celoti seznanjen z vsemi relevantnimi podatki, preteklo le pet delovnih dni, zato je imel vlagatelj v konkretnem primeru na razpolago še nadaljnje tri delovne dni (vključno do 21. 2. 2013), da bi lahko pravočasno vložil "zahtevo za revizijo, česar pa ni storil". Za razliko od naročnika vlagatelj v pritožbi ugotavlja, da je svoj zahtevek za revizijo vložil v osmih delovnih dneh od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej pravočasno.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi (tretjega odstavka) 26. člena ZPVPJN (v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa je svojo pritožbo vložil na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem v konkretnem primeru niso sporna naslednja dejstva:
" dejstvo, da je vlagatelj naročnikovo obvestilo o oddaji naročila prejel dne 11. 2. 2013 (3. točka zahtevka za revizijo, pa tudi tretji odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 1 in na strani 2),
" dejstvo, da je vlagatelj pri naročniku na podlagi tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pravočasno (v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila) vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 1. točke, v povezavi s 3. točko zahtevka za revizijo, pa tudi četrti odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 1),
" dejstvo, da je vlagatelj dne 18. 2. 2013 prejel naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (3. točka zahtevka za revizijo, pa tudi peti odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 1 in tretji odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 2).
Vsebinsko enaka dejstva je ob vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Ob vpogledu v dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da je pritrditi naročniku v tem, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 28. 2. 2013 (šesti odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 1 in tretji odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 2).

Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da lahko ponudnik (ki ni bil izbran) v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

V primeru kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teče od dneva prejema odločitve o tej zahtevi (tretji odstavek 79.a člena ZJN-2). V tretjem odstavku 79. člena ZJN-2 se je namreč zadnji stavek, ki se je glasil "[o]d dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja", na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C; Uradni list RS, št. 18/2011), nadomestil z besedilom, ki iz njega izhaja.

Upoštevaje izpostavljene določbe ZJN-2 naročniku ne gre pritrditi v njegovem zaključku, da "[n]e ZJN-2 in ne ZPVPJN ne določata da bi se v primeru, kadar naročnik dodatno obrazloži odločitev, rok za vložitev zahtevka za revizijo podaljšal". Naročniku je sicer pritrditi v tem, da iz tretjega odstavka 79.a člena ZJN-2 izhaja, da v primeru, kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi, vendar pa ob tem pripominja, da je besedno zvezo "odločitve o tej zahtevi" razumeti na način, da se nanaša na katerokoli odločitev o zahtevi ponudnika (ki ni bil izbran) za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej tako na odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, s katero se zahtevi ponudnika (ki ni bil izbran) ugodi in se izda dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kakor tudi na odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, s katero se zahteva ponudnika (ki ni bil izbran) zavrže.

Razlaga, po kateri bi (nov) rok za uveljavitev pravnega varstva tekel zgolj od dneva prejema odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ne pa od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ne sledi niti namenu določb ZPVPJN. Iz določb ZPVPJN namreč jasno izhaja, da mora biti vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo (10. člen ZPVPJN), temu pa ne sledi razlaga, po kateri bi se rok za uveljavitev pravnega varstva podaljšal v primeru (neustreznih) ravnanj, ki izvirajo iz sfere ponudnika (ko ta zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne bi vložil pravočasno, če bi bila ta nepopolna ali če ne bi bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev), ne bi pa se rok za uveljavitev pravnega varstva podaljšal v primeru ravnanj, ki izvirajo iz sfere naročnika (ko odločitev o oddaji naročila ne bi vsebovala podatkov iz katere od alinei tretjega odstavka 79. člena ZJN-2). Sprejeti razlago naročnika bi ob upoštevanju roka treh delovnih dni po prejemu odločitve naročnika za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in roka treh delovnih dni za pošiljanje dodatne obrazložitve odločitve ali odločitve o zavrženju zahteve pomenilo, da bi vlagatelju za uveljavitev pravnega varstva lahko ostal en sam dan ali manj (oziroma bi mu rok za uveljavitev pravnega varstva ob prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila celo že potekel), kar pa ne sledi namenu določb ZPVPJN.

Upoštevaje navedeno
" gre pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi (zadnji odstavek na strani 2) ugotavlja, da se besedna zveza "odločitev o tej zahtevi" (v tretjem odstavku 79.a člena ZJN-2) "nanaša na odločitev o tem ali se zahtevi za dodatno obrazložitev ugodi ali se jo zavrže",
" gre pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi (tretji odstavek na strani 3) ugotavlja, da v primeru, če "bi obveljala logika naročnika, bi bil vlagatelj, čigar zahteva za dodatno obrazložitev bi bila zavržena, v bistveno boljšem položaju kot vlagatelj, kateremu zahtevi je bilo ugodeno in je dejansko pridobil dodatno obrazložitev ter nove podatke o ocenjevanju in pregledovanju ponudb" (navedeno bi bilo po oceni vlagatelja absurdno),
" ne gre pritrditi naročniku v njegovem zatrjevanju (četrti odstavek obrazložitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo na strani 2), da "[v]lagateljeva zmota izhaja iz predpostavke, da začne 8 delovnih dni trajajoči rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot ga določa čl. 25, peti odstavek (5) ZPVPJN, teči šele od prejema dodatne obrazložitve", niti v njegovih zaključkih, da "[t]o pa ne drži in je takšno vlagateljevo tolmačenje v nasprotju z zakonom", oziroma, da v konkretnem primeru "teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva, ko je bilo vlagatelju vročena obvestilo o odločitvi o oddaji naročila".

Na podlagi navedenega torej ni pritrditi naročniku niti v njegovem zatrjevanju, da iz določbe tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 "nedvoumno izhaja, da se odločitev o zahtevi za dodatno obrazložitev nanaša" samo "na sklep o zavrženju zahteve".

Pri tem ne gre prezreti niti tega, da je smiselno enak zaključek (to je zaključek, da v primeru, kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teče od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) Državna revizijska komisija napravila že v več dosedanjih odločitvah, na primer v sklepih številka 018-024/2012-4 in 018-297/2012-10.

V zadevah, na kateri se naročnik sklicuje v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo, je bilo dejansko stanje bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in s tokratno zadevo ni primerljivo. Kot to upravičeno v pritožbi (prvi odstavek na strani 3) ugotavlja že vlagatelj je namreč
" sklep Državne revizijske komisije številka 018-200/2012-2, z dne 4. 7. 2012, razumeti na način, da "kadar je zahteva za dodatno obrazložitev vložena pravočasno", ["] "začne teči vlagatelju nov rok za vložitev revizijskega zahtevka tudi (in ne samo, kakor to tolmači naročnik) v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev",
" Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-038/2013-3 zahtevek za revizijo takratnega vlagatelja zavrgla "iz razloga neustrezne aktivne legitimacije in ne iz razloga vprašanja, povezanega z rokom vložitve" (zahtevka za revizijo). Takratni naročnik je v omenjeni zadevi ponudbo takratnega vlagatelja izločil, saj je ugotovil, da je neprimerna, takratni vlagatelj pa takšnim ugotovitvam takratnega naročnika v zahtevku za revizijo ni oporekal, saj je takratni zahtevek za revizijo usmeril zoper izbiro ponudbe takrat izbranega ponudnika.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru vlagatelju rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja (vložitev zahtevka za revizijo) pričel teči od dneva prejema odločitve o vlagateljevi zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej od dneva, ko je vlagatelj prejel naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (kot to upravičeno v pritožbi zatrjuje vlagatelj), ne pa od dneva, ko je bilo vlagatelju vročeno obvestilo o oddaji naročila (kot to neupravičeno v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo zatrjuje naročnik). Kot v pritožbi (drugi odstavek na strani 3) poudarja vlagatelj, je naročnik "vlagatelju v dodatni obrazložitvi ponudil mnogo novih informacij, na podlagi katerih se je vlagatelj lahko prepričal v naročnikovo protipravno ravnanje, zato je potrebno tako iz procesnega, kakor tudi vsebinskega razloga vlagatelju priznati nov rok za vložitev revizijskega zahtevka".

Iz dokumentacije v spisu zadeve izhaja, da je vlagatelj obvestilo o oddaji naročila prejel dne 11. 2. 2013, dne 12. 2. 2013, torej pravočasno (to je v roku treh delovnih dni po prejemu omenjenega obvestila o oddaji naročila " tretji odstavek 79. člena ZJN-2), pa je priporočeno na pošto oddal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 18. 2. 2013, ker se glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN, v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP) ter prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, pa je bil zadnji dan roka osmih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo (peti odstavek 25. člena ZPVPJN) v konkretnem primeru četrtek, 28. 2. 2013.

Kot izhaja iz podatkov na poštni kuverti, je vlagatelj zahtevek za revizijo priporočeno na pošto oddal dne 28. 2. 2013. Ker se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), v konkretnem primeru pa je bil zahtevek za revizijo poslan po pošti priporočeno dne 28. 2. 2013, se slednje omenjeni dan šteje za dan izročitve zahtevka za revizijo naročniku (na katerega je naslovljen). Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je
" vlagatelj zahtevek za revizijo vložil v osmih delovnih dneh od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (tretji odstavek 79.a člena ZJN-2, v povezavi s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN), torej pravočasno,
" naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, v posledici pa ga je zavrgel, kršil tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.
V konkretnem primeru namreč naročnik ob upoštevanju razloga, ki ga navaja v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo, v določbi (tretjega odstavka) 26. člena ZPVPJN ni imel ustrezne pravne podlage za zavrženje vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN ugodila in (v celoti) razveljavila naročnikov sklep številka 43003-0001/2009-589 (6), z dne 5. 3. 2013. Odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, namreč deli usodo odločitve o glavni stvari (to je o zahtevku za revizijo) in je akcesorne narave.

Ker je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, je odločila tudi, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku.

Ker je odločitev o stroških postopka pravnega varstva odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila, da se odločitev o stroških postopka s pritožbo pridrži za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 26. 3. 2013


mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
" OBČINA DOBRNA, Dobrna 19, 3204 Dobrna
" Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
" VG5, d. o. o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu