018-062/2013 Koroška lekarna

Številka: 018-62/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Lekarna v Mežici«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja STIN, podjetje za strojne inštalacije d.o.o., Trg. 4. julija 67, Dravograd, ki za zastopa odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Koroška lekarna, Ob Suhi 9, Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: naročnik), 18. 3. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji naročila z dne 5. 2. 2013.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.277,71 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 12. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN13648/2012, objavil javno naročilo za gradnjo lekarne v Mežici.

Naročnik je 5. 2. 2013 izdal Obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo oddal ponudniku Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik ugotovil, da vlagatelj kot najugodnejši ponudnik ni predložil zahtevanega zavarovanja za resnost ponudbe v obliki bančne garancije, zato ga je izločil iz postopka.

Vlagatelj je 13. 2. 2013 zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti iz postopka, ker je vlagatelj namesto bančne garancije za resnost ponudbe predložil kavcijsko zavarovanje oziroma garancijo za zavarovanje resnosti ponudbe, ki jo je izdala zavarovalnica. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik spregledal določbe Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04, 87/04, 128/06; v nadaljevanju: Pravilnik), po katerem se kavcijsko zavarovanje obravnava kot enakovredno zavarovanje, kakršno je bančna garancija. Vlagatelj zatrjuje, da je garancija, ki jo je predložil, prvovrstna garancija in je popolnoma skladna z vzorcem iz razpisne dokumentacije, naročnik pa bi moral ugotoviti, da je to zavarovanje ustrezno in v celoti skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, vlagateljevo ponudbo pa označiti za popolno in mu oddati naročilo. Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom, sprejetim 13. 2. 2013, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno določil, da bo ponudbo ponudnika, ki ne bo predložil bančnega zavarovanja za resnosti ponudbe, ampak drugo vrsto finančnega zavarovanja, kamor sodi tudi kavcijsko zavarovanje, ocenil kot nepravilno in jo izločil. Naročnik zatrjuje, da je vezan na določila, ki jih je sam postavil, ne glede na to, ali so slednja skladna s predpisi ali ne, ponudnik pa ima zoper takšna določila v razpisni dokumentaciji vselej možnost pravnega varstva v predvidenem roku, ki pa je v predmetnem postopku že potekel. Ker je vlagatelj predložil kavcijsko in ne bančnega zavarovanja za resnost ponudbe, čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno vztrajal na predložitvi zgolj bančnega zavarovanja, je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno. Naročnik tudi opozarja, da je Pravilnik glede na določila razpisne dokumentacije in opcijsko pravico, ki jo ima naročnik po 6. točki prvega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), v nasprotju z ZJN-2, zato v konkretnem primeru ne velja. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka.

Naročnik je 25. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 25. 2. 2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu z dne 13. 2. 2013, in jih zavrnil kot neutemeljene. Vlagatelj je še dodal, da je Državna revizijska komisija o istovrstni zadevi že pojasnila njeno stališče glede veljavnosti Pravilnika.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 3. 2013 odgovoril na opredelitev vlagatelja in pojasnil, da so okoliščine v predmetni zadevi od tiste, na katero se sklicuje vlagatelj, drugačne.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba poudariti, da med strankama ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v določeni vsebini ter da se bo v primeru, če ponudnik predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, njegova ponudba štela za nepravilno in jo bo naročnik izločil iz postopka. To je razvidno iz 1. točke XIII. poglavja razpisne dokumentacije (Finančno zavarovanje za resnost ponudbe), kjer je naročnik zapisal: "Bančno garancijo za resnost ponudbe so ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Predloženo finančno zavarovanje ne sme odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije (Obrazec 8/1) in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov kot jih določi naročnik, nižjega zneska kot ga določi naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.
Če ponudnik ne predloži zahtevanega finančnega zavarovanja ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka.["]"

Da naročnik ni dopustil predložitve kavcijskega zavarovanja za resnost ponudbe, je razvidno tudi iz odgovora naročnika, objavljenega 21. 2. 2013, ob 8:45 uri, na Portalu javnih naročil. Naročnik je na vprašanje: "Ali lahko za zavarovanje resnosti ponudbe predložimo kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za zavarovanje resnosti ponudbe" Prosim odgovor z DA ali NE.["]" odgovoril: "["] Odgovor na vprašanje o možnosti zavarovanja resnosti ponudbe s kavcijskim zavarovanjem zavarovalnice je NE."

Dalje gre kot nesporno med strankama (naročnik tem trditvam vlagatelja ni nasprotoval) ugotoviti, da je vlagatelj v ponudbi predložil kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe Zavarovalnice Triglav d.d., ki je po vsebini popolnoma skladno z vzorcem iz razpisne dokumentacije in ne vsebuje dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in zavarovalnico. Da je vlagatelj v ponudbi predložil kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe, ki je po vsebini popolnoma skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, se je s pregledom kavcijskega zavarovanja prepričala tudi Državna revizijska komisija. Sporno med njima ostaja, ali je bil naročnik kljub temu, da je vlagatelj namesto zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe priložil kavcijsko zavarovanje, upravičen vlagateljevo ponudbo izločiti kot nepopolno.

Obravnavano sporno vprašanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne. V skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, pa je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če je ponudba le formalno nepopolna, torej je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar lahko naročnik prezre oziroma ponudniku ni treba odpravljati tistih formalnih pomanjkljivosti, ki so nebistvene, saj zaradi njih ponudba ni formalno nepopolna.

Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da naročnik določenega ponudbenega dokumenta, s katerim je ponudnik izkazoval izpolnjevanje naročnikovih zahtev razpisne dokumentacije, ne sme šteti kot neustreznega zgolj zato, ker ni bil dan izrecno tisti, ki ga je zahteval naročnik. V sklepu št. 018-112/2012-7, na katerega se sklicuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija tako že odločila, da naročnik kljub temu, da je v razpisni dokumentaciji kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe zahteval le bančno garancijo za resnost ponudbe, ne more ponudbe izločiti že zato, ker je ponudnik predložil kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe. Državna revizijska komisija je v referenčnem primeru ugotovila, da je funkcija obeh zavarovanj (bančne garancije in kavcijskega zavarovanja) pokrivanje določenih tveganj v primeru, če se posel ne odvije na dogovorjen način ter da je njuna skupna značilnost tudi hitra in nezapletena operativnost, s čimer je zagotovljena večja varnost upnika v poslu. Ugotovila je tudi, da iz določb Pravilnika izhaja, da sta bančna garancija in kavcijsko zavarovanje enakovredna instrumenta zaščite, oziroma da navedeni zavarovanji naročnikom v postopkih oddaje javnih naročil nudita enakovredno zavarovanje ponudnikovih obveznosti, zato ju naročnik ne sme obravnavati različno.

Vse ugotovljeno velja tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Tudi v konkretnem primeru vlagatelj zatrjuje, da je kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je predložil v ponudbi, enakovredno bančni garanciji, zato bi ga moral naročnik, ob upoštevanju, da je njegova vsebina popolnoma skladna z vzorcem iz razpisne dokumentacije in ostalimi zahtevami razpisne dokumentacije, šteti kot ustrezno in skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljevim trditvam o enakovrednosti obeh vrst finančnih zavarovanj nikjer ne nasprotuje, ampak vztraja pri tem, da je ponudnik s tem kršil določbe razpisne dokumentacije.

Čeprav gre pritrditi naročniku, da je vlagatelj s svojim ravnanjem ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, pa zgolj zaradi tega njegove ponudbe še ni mogoče označiti za nepopolno. Tega ne spremeni niti naročnikovo navajanje, da je v razpisni dokumentaciji jasno določil, da bo ponudbo ponudnika, ki bo predložil drugo vrsto finančnega zavarovanja (kamor sodi tudi kavcijsko zavarovanje), ocenil kot nepravilno in jo izločil. Kdaj šteje ponudba za nepravilno in posledično nepopolno, je določeno v 19. oziroma 16. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, naročnik pa z določbami razpisne dokumentacije te zakonske opredelitve nepravilne (nepopolne) ponudbe ne more spreminjati. Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagateljevo ravnanje v ničemer ne vpliva na popolnost njegove ponudbe. Ugotovljena neskladnost z določili razpisne dokumentacije se namreč nanaša zgolj na vrsto predloženega finančnega zavarovanja, ne pa tudi na njegovo vsebino, ki je bistvena za presojo popolnosti ponudbe. Ta je v celoti skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da nudi naročniku (ob upoštevanju, da je ta vrsta zavarovanja ponudnikovih obveznosti enakovredna bančni garanciji) enako zaščito, kot bi mu jo nudila bančna garancija. Ker je vlagatelj v konkretnem primeru naročniku ponudil finančno zavarovanje po vsebini enakovredno bančni garanciji za resnost ponudbe, ki ne odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije, je naročnik tudi s kavcijskim zavarovanjem za resnost ponudbe dobil ustrezno zavarovanje za izpolnitev vlagateljevih obveznosti, čemur je finančno zavarovanje za resnost ponudbe tudi namenjeno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevim očitkom, da naročnik njegove ponudbe zaradi tega, ker je namesto bančne garancije za resnost ponudbe predložil kavcijsko zavarovanje, ki naročniku zagotavlja (vsaj) enakovredno zavarovanje za izpolnitev vlagateljevih obveznosti kot bančna garancija, ni bil upravičen izločiti kot nepopolne. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji naročila z dne 5. 2. 2013.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 4.293,71 EUR, stroške za odvetniško nagrado za postopek z revizijo v višini 1.400,00 EUR, pavšalne stroške v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 4.293,71 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 5.277,71 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.277,71 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 18. 3. 2013



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana
- Koroška lekarna, Ob Suhi 9, Ravne na Koroškem
- Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv " tu