018-034/2013 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Številka: 018-34/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava potrošnega materiala za tiskanje", na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 18. 3. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Dobava potrošnega materiala za tiskanje".

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.484,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o naročilu za dobavo potrošnega materiala objavil 15. 11. 2012 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN12385/2012 (s popravki pod objavami št. JN12622/2012 z dne 21. 11. 2012, št. JN13836/2012 z dne 24. 12. 2012, št. JN55/2013 z dne 3. 1. 2013, št. JN379/2013 z dne 11. 1. 2013 ter št. JN424/2013 z dne 14. 1. 2013) ter 20. 11. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 223-367484.

Zoper določbe razpisne dokumentacije je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 11. 1. 2013, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj naročniku očita, da je ponudnikom onemogočil postavljanje vprašanj do roka, ki ga je naročnik sam določil, s čimer je kršil načelo transparentnosti postopka. Vlagatelj dalje navaja, da je predmetno javno naročilo, ki ga je naročnik razdelil na sklope, nezakonito, saj je naročnik v sklopih 1, 4, 7 in 10 določil, da zahteva originalni potrošni material navedenih blagovnih znamk, ni pa v teh sklopih dopustil, da ponudniki ponudijo enakovredni material za tiskanje drugih proizvajalcev. Podobno je konkurenco omejil v preostalih sklopih, ko je dopustil, da ponudniki ponudijo kompatibilen oziroma obnovljeni potrošni material, ne pa tudi originalnega. Po prepričanju vlagatelja je naročnik sklope oblikoval na ta način z namenom, da bo blago naročal samo iz sklopov, v katerih je zahteval originalni material za tiskanje, na pa tudi iz drugih sklopov, kar po mnenju vlagatelja izhaja iz tega, da veliko artiklov, ki jih je naročnik zahteval v sklopih 2, 5, 8 in 11 (kompatibilni material) in tudi v preostalih sklopih, kjer se zahteva obnovljeni material, sploh ne obstaja. Vlagatelj opozarja, da pri naročniku kljub njegovi avtonomnosti pri oblikovanju predmeta javnega naročila obstaja tudi dolžnost pripraviti tehnične specifikacije tako, da je mogoče oddati popolno ponudbo, kar pa naročnik ni izpolnil, saj veliko artiklov, ki jih naročnik zahteva, sploh ne obstaja. Po mnenju vlagatelja je nekorektno od naročnika, da pričakuje, da mu bodo potencialni ponudniki, če bodo ugotoviti, da kateri od artiklov ni več dobavljiv, preko podanih vprašanj na Portalu javnih naročil popravljali objavljene tehnične specifikacije. Vlagatelj meni, da tudi dejstvo, da se je naročnik zavedal, da je objavil tehnične specifikacije, ki so neustrezne, še dodatno utemeljuje vlagateljev očitek, da je javno naročilo sestavljeno na način, ki ne zagotavlja transparentnega javnega naročanja, poleg tega pa omogoča visoko možnost neenakopravne obravnave ponudnikov v vseh fazah postopka predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila oziroma razveljavitev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na oblikovanje sklopov in tehnične specifikacije. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je 28. 1. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil je tudi zahtevo za povračilo stroškov. Naročnik očitek vlagatelja glede roka za postavljanje vprašanj zavrača kot neutemeljenega in navaja, da je bilo neposredno po objavi pojasnila glede podaljšanja roka za oddajo vprašanj res tehnično onemogočeno oddati vprašanje preko portala, vendar je bila že v sami objavi navedena kontaktna številka naročnika in bi ga lahko opozorili na tehnično nezmožnost oddajanja vprašanj, poleg tega je naročnik ponudnikom omogočil oddajo vprašanj tudi po roku, ki ga navaja vlagatelj. Na revizijske navedbe vlagatelja glede omejevanja konkurence ponudnikov z delitvijo predmetnega naročila na sklope naročnik odgovarja, da je javno naročilo razdelil na več sklopov ravno z namenom zagotoviti gospodarnost in učinkovitost javnega naročila, hkrati pa s postavljenimi zahtevami v nobenem primeru ne diskriminira ponudnikov ali onemogoča konkurence med ponudniki. Naročnik pojasnjuje, da izvaja skupno naročilo za več različnih naročnikov, ki zaradi posamičnih specifičnih zahtev potrebujejo tako originalne, nadomestne, kot tudi obnovljene artikle. Naročnik še dodaja, da v razmerah prostega trga ni razlogov, da ponudniki ponudijo tako originalne artikle vseh proizvajalcev, kot tudi nadomestne ali obnovljene artikle, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da ne more dobaviti originalnih artiklov vseh navedenih proizvajalcev. Naročnik posebej izpostavlja, da so tehnične zahteve oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev glede na obstoječe naprave pri naročnikih, pri čemer je v največji možni meri upoštevano, da imajo različni naročniki specifične potrebe v zvezi s predmetom naročila, da gre za objektivne potrebe posameznih naročnikov, ki bodo izražene v fazi naročanja posameznih artiklov znotraj sklopov, da je pri artiklih sklicevanje na točno določene znamke artiklov potrebno zaradi definiranja predmeta naročila, pri čemer se pri izvedbi naročila ne daje prednost podjetjem ali proizvodom, saj lahko enake artikle ponudijo različni dobavitelji, prav tako pa je omogočena oddaja ponudb za artikle drugih proizvajalcev in obnovljene artikle. Naročnik še dodaja, da vlagatelj v nobenem delu ne zatrjuje, da mu je zaradi delitve naročila na sklope onemogočena oddaja popolne ponudbe in da že samo dejstvo delitve na sklope onemogoča konkurenco med ponudniki. Naročnik vlagateljeve navedbe, da je namen naročnika onemogočiti oddajo popolnih ponudb za nadomestne in obnovljene artikle, zavrača kot pavšalne in odgovarja, da je namen delitve na sklope predvsem v zagotovitvi širokega nabora artiklov, ki bodo omogočili posameznim naročnikom nabavo blaga glede na vsakokratne potrebe, ne more pa to prejudicirati dejanj posameznih naročnikov pri izvedbi naročila. Vlagateljeve navedbe o tem, da veliko artiklov, ki so predmet naročanja v sklopih nadomestnega in obnovljenega materiala za tiskanje, na trgu sploh ne obstaja, naročnik zavrača kot pavšalne. Hkrati odgovarja, da se je pri oblikovanju specifikacij artiklov v predračunih zavedal, da obstaja možnost, da kateri od naštetih artiklov ni več dobavljiv, zato je na podlagi vprašanj potencialnih ponudnikov ustrezno spreminjal specifikacije ter podaljšal rok za oddajo ponudb, vsakemu potencialnemu ponudniku pa je dal možnost, da ga opozori na neobstoj in umik določenega artikla iz tehničnih specifikacij.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 31. 1. 2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo in jih v celoti zavrnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je naprej spor o tem, ali je naročnik kršil načelo transparentnosti iz 8. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ker potencialnim ponudnikom ni omogočil postavljanja vprašanj do roka, ki ga je določil naročnik sam.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s pojasnilom št. XVII (objavljenim 8. 1. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN12385/2012) podaljšal rok za oddajo ponudb in s tem tudi rok za prejem ponudnikovih vprašanj do vključno petka, 11. 1. 2013, do 10.00 ure. Vendar 10. 1. 2013 pod objavo predmetnega naročila ni bilo več mogoče postavljati vprašanj, ampak je pisalo, da je rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj (9. 1. 2013, 23.39) potekel, zato oddaja ni več možna.

Naročnik nasprotno zatrjuje, da je kljub temu, da je bilo neposredno po objavi obvestila št. XVII tehnično res onemogočeno oddati vprašanje preko portala, ponudnikom omogočil oddajo vprašanj in odgovorov nanje tudi po roku, ki ga navaja vlagatelj, kar je razvidno iz objavljenih dodatnih pojasnil v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo.

Na podlagi trditev strank je tako mogoče ugotoviti, da se strinjata o tem, da na Portalu javnih naročil znotraj (novega) roka za prejem ponudnikovih vprašanj, ki ga je postavil naročnik (do 11. 1. 2013, do 10.00 ure), ni bilo mogoče postavljati vprašanj v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Ali navedeno zadošča za kršitev naročnika, Državna revizijska komisija ni presojala, saj gre ugotoviti, da vlagatelj ne izkazuje, kako je ta kršitev naročnika posegla v njegov pravni položaj. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja zgolj, da je bila oddaja vprašanj preko portala onemogočena, ne zatrjuje pa, da je naročniku želel postaviti vprašanje v zvezi z razpisno dokumentacijo in tega ni mogel storiti, niti kako drugače ne izkaže, kakšna škoda mu je ali bi mu lahko nastala z zatrjevano kršitvijo naročnika (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN " aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku). Vlagatelj je zoper določbe razpisne dokumentacije vložil zahtevek za revizijo, naročnik pa je (kot je razvidno iz objave na Portalu javnih naročil) po prejemu zahtevka za revizijo odločil, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije (drugi odstavek 17. člena ZPVPJN), kar še dodatno kaže na to, da vlagatelju v zvezi z zatrjevano kršitvijo ni oz. mu ne more nastati nobena škoda. Poleg tega je rok za oddajo ponudb, na katerega se veže tudi rok za postavljanje vprašanj (drugi odstavek 81. člena ZJN-2), že potekel, zato bo moral naročnik (ne glede na izid predmetnega revizijskega postopka) v vsakem primeru določiti nov rok za oddajo ponudb, znotraj katerega bo potencialnim ponudnikom (tudi vlagatelju) omogočeno postavljanje vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je javno naročilo razdelil na sklope na način, da jih je oblikoval glede na to, ali ponudnik ponuja originalni, nadomestni ali obnovljeni material za tiskanje, nedopustno omejil konkurenco med ponudniki v posameznih sklopih in kršil določila ZJN-2, ki se nanašajo na oblikovanje tehničnih specifikacij naročila.

Naročnik meni, da razdelitev na več sklopov pomeni zagotovitev gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročila, ki s postavljeni zahtevami ne diskriminira ponudnikov ali onemogoča konkurenco med ponudniki, hkrati pa zasleduje potrebe posameznih naročnikov, za katere izvaja naročilo, ki zaradi posamičnih specifičnih potreb potrebujejo tako originalne, nadomestne kot tudi obnovljene artikle.

Kot gre ugotoviti, med vlagateljem in naročnikom ni spora o delitvi predmetnega javnega naročila blaga, katerega predmet je nakup in dobava potrošnega materiala za tiskanje, na teritorialne sklope Ljubljana, Maribor, Celje in Koper.

Vlagatelj kot nezakonito izpostavlja nadaljnjo delitev javnega naročila znotraj posameznih teritorialnih sklopov, kot je razvidna iz razpisne dokumentacije, še dodatno na: " ["] sklope originalni material za tiskanje, nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje ter obnovljen material za tiskanje in sicer takole:
LOT 1 Ljubljana - originalni material za tiskanje
LOT 2 Ljubljana - nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje
LOT 3 Ljubljana - obnovljen material za tiskanje
LOT 4 Maribor - originalni material za tiskanje
LOT 5 Maribor - nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje
LOT 6 Maribor - obnovljen material za tiskanje
LOT 7 Celje - originalni material za tiskanje
LOT 8 Celje - nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje
LOT 9 Celje - obnovljen material za tiskanje
LOT 10 Koper - originalni material za tiskanje
LOT 11 Koper - nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje
LOT 12 Koper - obnovljen material za tiskanje." (3. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe " Predmet javnega naročila).

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v ponudbenem predračunu (Obr_5a) za vsak sklop posebej navedel ocenjeno količino in vrsto blaga. V vsakem izmed sklopov za posamezno teritorialno območje (Ljubljana, Maribor, Celje in Koper) je naročnik navedel proizvajalce in kode potrošnega materiala za tiskanje, kakor tudi ocenjene količine artiklov iz sklopov (oz. lotov). Kot je mogoče ugotoviti pri pregledu tabel ponudbenega predračuna, je naročnik za večino potrošnega materiala za tiskanje, ki ga je (za posamezno območje) razpisal v sklopu za originalni material za tiskanje, podatke o proizvajalcu, kodah in ocenjeni količini materiala za tiskanje prepisal tudi v sklope za nadomestni in obnovljen material za tiskanje, poleg tega je v teh dveh sklopih razpisal še dodatne artikle, ki jih v sklopu z originalnim materialom za tiskanje ni navedel.

Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da je naročnik za vsako od teritorialnih območjih javno naročilo za isto blago razdelil v tri sklope. Ponudniki so lahko v prvem od treh sklopov (za posamezno območje) ponudili samo originalno blago proizvajalca materiala za tiskanje, v drugem samo nadomestni material originalnega, ki je bil kot referenčni naveden v tabeli, v tretjem sklopu pa zgolj obnovljeni material za originalnega, napisanega v tabeli. Iz vsebine ponudbenega predračuna je tudi razvidno, da naročnik pri materialu za tiskanje proizvajalcev Lexmark, HP, Samsung, Brother, OKI in Xerox, ki ga naroča v posameznih sklopih z originalnim blagom, artikle z istimi kodami in isto količino skoraj v celoti naroča tudi v sklopih z nadomestnim oziroma obnovljenim materialom za tiskanje, le da v teh ponudnikom daje možnost, da ponudijo zgolj nadomestni oziroma obnovljen material za tiskanje, ne pa tudi originalnega.

Vprašanje je, ali je naročnik z delitvijo javnega naročila na sklope tako, da lahko ponudniki znotraj enega sklopa ponudijo samo originalni oziroma nadomestni ali obnovljeni material za tiskanje, nedopustno omejil konkurenco med ponudniki, tudi s kršitvijo devetega odstavka 37. člena ZJN-2.

Najprej velja poudariti, da v primeru, ko predmet javnega naročila to dopušča, naročnik lahko pri pripravi razpisne dokumentacije oblikuje sklope, ki vsak zase predstavljajo del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in drugi odstavek 6. člena ZJN-2). V tem primeru načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) velja tudi za zahteve naročnika, ki se nanašajo na posamezni sklop javnega naročila, ki ga oddaja. Bistvene za spoštovanje teh načel so nedvomno tudi tehnične specifikacije v povezavi z načinom njihove določitve. V drugem odstavku 37. člena ZJN-2 je tako določeno, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. V skladu z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije, če tega ne opravičuje predmet naročila, ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Tam je tudi določeno, da je to sklicevanje dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila (v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena), ter da se pri takem sklicevanju navede besedo "ali enakovredni".

Med strankama ni sporno, da naročnikovo navajanje proizvajalca in kode materiala za tiskanje v sklopih pomeni določitev tehničnih specifikacij za predmetno blago s sklicevanjem na posamezno blagovno znamko, s čimer se (kljub nasprotnemu prepričanju naročnika) daje prednost nekaterim proizvodom. Ker med njima tudi ni spora o tem, da predmeta naročila ni mogoče opisati drugače, je Državna revizijska komisija štela kot (med njima) nesporno dejstvo, da predmet naročila upravičuje takšno sklicevanje.

Vendar pa vlagatelj upravičeno opozarja, da je naročnik z zahtevo po zgolj originalnih artiklih v prvem sklopu omejil konkurenco med ponudniki na način, da se na ta sklop ne morejo prijaviti ponudniki, ki lahko ponudijo enakovredni material originalnemu, in obratno v drugih dveh sklopih. Argumenti naročnika, da lahko ponudniki nadomestni oziroma obnovljeni material (ki naj bi po navedbah vlagatelja pomenil enakovredno blago) ponudijo v ostalih dveh sklopih, niso upoštevni, saj mora naročnik konkurenco med ponudniki zagotoviti znotraj sklopa, ki ga oddaja. V kolikor to zaradi objektivnih potreb omeji, pa mora v sporu izkazati, kateri so objektivno opravičljivi razlogi, ki takšno omejevanje predmeta javnega naročila zgolj na blago proizvajalca blagovne znamke, brez možnosti ponuditi enakovredno blago, opravičujejo.

Eden od teh razlogov bi lahko bil ta, ki ga izpostavlja naročnik, da imajo posamezna sodišča, za katera naročnik izvaja naročilo, specifične in objektivne potrebe glede na obstoječe naprave, zaradi katerih poleg nadomestnega in obnovljenega materiala za tiskanje potrebujejo tudi originalnega. Vendar ne gre prezreti, da naročnik kljub temu, da je Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-111/2013-3 z dne 30. 4. 2012 pojasnila, da mora naročnik izkazati razloge, ki objektivno opravičujejo takšno omejevanje, v konkretnem postopku zelo splošno kot tak razlog navaja le posamične in specifične potrebe sodišč glede na obstoječe naprave. Takšno posplošeno in z ničemer podprto sklicevanje pa ni dovolj, da bi naročnik opravičil omejitev konkurence le na originalne produkte brez možnosti "enakovrednega" blaga. Tudi sicer je težko verjeti, da bi se potrebe sodišč po (zgolj) originalnem materialu glede na prvotno razpisno dokumentacijo, kjer so lahko ponudniki za posamezno teritorialno področje znotraj enega sklopa (glede istih artiklov in enake količine, kot je sedaj razpisana le v prvem izmed treh sklopov), ponudili tako originalni kot tudi nadomestni oziroma obnovljeni material za tiskanje, tako povečale, da se sedaj takšne (nespremenjene) količine razpisujejo le za originalni material za tiskanje. Poleg tega se enake količine artiklov z nazivom istega proizvajalca in z isto kodo pojavljajo tudi v sklopih z nadomestnim oziroma obnovljenim materialom za tiskanje. Navedeno, ob upoštevanju naročnikovih pojasnil, da bodo sodišča potem, ko bodo v vseh treh sklopih sklenila pogodbe z izbranimi ponudniki, posamezne artikle naročala le iz enega od sklopov, glede na "["] objektivne potrebe naročnikov, ki bodo izražene v fazi naročanja posameznih artiklov znotraj sklopov ["]", Državno revizijsko komisijo še dodatno prepriča, da naročnikova delitev predmetnega javnega naročila na sklope in z njo povezana omejitev konkurence med ponudniki ni dopustna. To še toliko bolj velja ob naročnikovih argumentih, da želi s tem sodiščem zagotoviti, da bodo imela za posamezno napravo možnost izbirati med originalnim, nadomestnim ali obnovljenim materialom za tiskanje, kar kaže na to, da jih sam priznava kot enakovredne, a hkrati z delitvijo na sklope v posameznih sklopih onemogoča njihovo oddajo, kakor tudi, da je oddaja naročila po sklopih namenjena temu, da naročnik dobi več možnosti izbire (originalni, nadomestni oz. obnovljeni) glede istega blaga (materiala za tiskanje), odločitev o tem, katero vrsto blaga bodo uporabili, pa je v celoti prepuščena sodiščem, ki naj bi po besedah naročnika tak nakup upravičili šele, ko bo javno naročilo že oddano in pogodbe o izvedbi javnega naročila že podpisane. Takšno ravnanje je v nasprotju z načelom transparentnosti postopka (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način, saj (glede na to, da naj bi bile dejanske potrebe posameznih sodišč po posamezni vrsti materiala za tiskanje izražene šele po sklenitvi pogodb o javnem naročilu) na tak način oblikovana razpisna dokumentacija ponudnikom ne daje jasnega in predvidljivega položaja v nadaljevanju izvedbe postopka javnega naročila glede tega, ali bodo (tudi, če bodo izbrani), naročniku sploh dobavljali blago, ampak je to prepuščeno popolni diskreciji sodišč, ki bodo tak material za tiskanje naročala.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da predmet javnega naročila opravičuje delitev na sklope in da obstajajo objektivni razlogi, ki opravičujejo naročnikovo omejevanje konkurence med ponudniki znotraj posameznega sklopa z določitvijo tehničnih specifikacij v nasprotju z določilom devetega odstavka 37. člena ZJN-2. Medtem ko naročnik v prvem od treh sklopov za posamezno teritorialno področje ponudnikom ni dopustil, da ponudijo enakovredno blago tistemu, katerega tehnične specifikacije je naročnik določil s sklicevanjem na blagovno znamko, je to še toliko bolj očitno v drugem oziroma tretjem sklopu, kjer je naročnik (kljub sklicevanju na posamezno blagovno znamko proizvoda) omogočil, da ponudniki ponudijo le nadomestni oziroma obnovljeni material za tiskanje, ne pa tudi tistega, na katerega se je naročnik skliceval, čeprav je že sam s sklicevanjem nakazal, da ga šteje za enakovrednega.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo v tem delu ugotovila, da je utemeljen, ugotovljene kršitve pa se neposredno nanašajo na samo določitev predmeta javnega naročila preko določitve tehničnih specifikacij in oblikovanja sklopov, kar je bistvenega pomena pri oblikovanju javnega naročila, je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu in razveljavila celotni postopek oddaje javnega naročila "Dobava potrošnega materiala za tiskanje".

Zaradi razveljavitve celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb glede neobstoja nekaterih artiklov, ki jih naročnik razpisuje, saj se razveljavitev razteza tudi na ta del razpisne dokumentacije.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila ugotovi, kakšne so dejanske potrebe po materialu za tiskanje in v skladu s temi potrebami pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo v skladu z določili ZJN-2. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 1.500,00 EUR, stroške za odvetniško nagrado v višini 2.567,50 EUR, pavšalne stroške v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV. Vlagatelj je v pripravljalni vlogi, v kateri se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev nadaljnjih stroškov, in sicer 987,50 EUR nagrade za postopek, 20,00 EUR za izdatke in 20 % DDV.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.500,00 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdv in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 2.484,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.484.00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 18. 3. 2013



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
- VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Center za informatiko, Tavčarjeva 9, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv " tu