018-045/2013 Univerza v Novi Gorici

Številka: 018-045/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup naprav Transmisijski elektronski mikroskop in Vrstični elektronski mikroskop« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V NOVI GORICI, Kostanjeviška cesta 16, Pristava, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.03.2013

ODLOČILA

1. Pritožba vlagatelja se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil, dne 14.05.2012, pod št. objave JN 5032/2012 in v Uradnem listu Evropske unije dne 19.05.2012, pod št. objave 2012/S 95-156709.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. 17-12-21/2012, z dne 20.12.2012, ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Scan d.o.o., Breg ob Kokri 7, Preddvor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je prejel dve ponudbi in da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker ponudba s predračunom velja le do 30.09.2012 in ne do 11.10.2012, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik je izbral ponudbo izbranega ponudnika, za katero je ugotovil, da je pravočasna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 14.01.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena, saj iz nje ne izhaja kako je naročnik uporabil vsako posamezno merilo. Naročnik ni obrazložil, katere reference izbranega ponudnika je upošteval, prav tako tudi ni navedel zakaj jih je (oziroma ni) upošteval. Naročnik ravno tako ni navedel, koliko točk je izbrani ponudnik dobil pri vsakem izmed kriterijev merila Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev. Enako pomanjkljiva je obrazložitev pri merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev tudi glede vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da bi šele z navedbo manjkajočih informacij lahko presodil, ali so bila merila uporabljena pravilno. Navedeno pomeni, da mu je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, saj je lahko vložil zahtevek za revizijo le zoper pavšalno obrazloženo odločitev. Vlagatelj še navaja, da je pravočasno zahteval dodatno obrazložitev, naročnik pa jo je nezakonito zavrgel.
Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da je njegova ponudba nepopolna, ker naj bi veljala le do 30.09.2012 in ne do 11.10.2012. Vlagatelj zatrjuje, da je predračun veljaven do 11.10.2012, kar izhaja iz Obrazca B, ponudbe, ki so dane za Obrazcem C, pa niso predračuni temveč so le dopolnilna informativna dokumentacija, kjer je navedena veljavnost ponudbe in ne veljavnost predračuna in kjer je navedeno, kaj se ponuja v povezavi z Obrazcem C. Če je naročnik menil drugače, bi ga moral zaprositi za pojasnilo. Vlagatelj navaja, da se formalna nepopolnost v primeru manjkajoče dokumentacije odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, v primeru nejasne dokumentacije pa z ustreznimi pojasnili ponudnika (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-389/2011).
Vlagatelj zatrjuje tudi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zato, ker je v Obrazcih C in C1, pod stolpcem "vpišite kje v priloženi ponudbi/dokumentaciji je to razvidno (priloga, stran, odstavek)" navedel le Predračun 13359 in številko strani, ni pa vpisal tudi odstavka.
Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik ponudil ceno za napravo JSM 7001 F TTLS, v ponudbi pa ponuja drugo napravo - to je JSM 7100 F TTLS. Tudi iz ostalih prilog ponudbe se ne ve, kaj točno ponuja, saj je spremenil prospekt proizvajalca, ki izkazuje tehnične specifikacije za JSM-7001 F TTLS s pripisom, da gre za napravo JSM-7100 F TTLS. Izbrani ponudnik prav tako ne ponuja cene za celoten predmet javnega naročila, ki poleg dostave in montaže vključuje tudi testiranje naprav in usposabljanje osebja, temveč ponuja ceno po pariteti DDP Ajdovščina (glej Proforma invoice 13359, str. 46) ter le dostavo in montažo (glej Proforma invoice 13359, str. 1). S tem očitkom vlagatelj zatrjuje tudi kršitev enakopravne obravnave v zvezi z istovrstno kršitvijo. Vlagatelj navaja, da je pri vpogledu v ponudbo ugotovil, da izbrani ponudnik za ponujeno ceno ne ponuja testiranja naprav in izobraževanja o uporabi naprav. Obrazec B (predračun) pa določa, da mora biti v ponudbeno ceno vključeno tudi testiranje in izobraževanje. V kolikor naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenjuje kot popolno, čeprav testiranje in izobraževanje "zagotavlja" zgolj s podpisom obrazca, bi moral kot popolno oceniti tudi ponudbo vlagatelja, ki s podpisom Obrazca B potrjuje veljavnost predračuna do 11.10.2012. Naročnik je kršil enakopravno obravnavo tudi v delu, ki se nanaša na plačilne pogoje. V Obrazcu B je navedeno, da so plačilni pogoji določeni v roku 30 dni od pravilne izstavitve računa, izbrani ponudnik pa je v ponudbi (Proforma invoice 13359, str. 46) navedel naslednje plačilne pogoje: 40 % v 8 dneh po podpisu pogodbe, 40 % v 8 dneh po dobavi in 20 % v 8 dneh po montaži. Zadnje plačilo v višini 20 % je vezal na montažo, pri čemer to ni zadnje dejanje, ki ga zahteva naročnik, temveč je to izročitev opreme. Tudi iz Vzorca pogodbe izhaja, da naročnik in izvajalec po opravljeni montaži opravita preizkus delovanja opreme in ugotovitve dokumentirata.
Vlagatelj očita naročniku neustrezno točkovanje njegove ponudbe, ki naj bi prejela premajhno število točk, prav tako zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika prejela preveliko število točk. Vlagatelj navaja, da bi moral pri merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev prejeti vseh 46 točk. Naročnik v obrazložitvi ni navedel zakaj vlagatelju ni dodelil vseh točk, na vpogledu pa je vlagatelj razbral, da mu naročnik ni dodelil 2 točk v poziciji "Goniometer - sample positioning" pri transmisijskem elektronskem mikroskopu. Vlagatelj pojasnjuje, da bi moral prejeti 2 točki, saj ponuja vrednost 0,01 mm. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik preveč točk prejel pri merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev pri vrstičnem elektronskem mikroskopu. Izbrani ponudnik je v Obrazec C1 nepravilno zapisal podatek "probe current at 30 kv", kjer je navedel 400nA. Iz predloženih prospektov za napravo JSM-7100 F pa izhaja "produces a maximum probe current of 200 nA", torej, da je maksimalna vrednost podatka "probe current 200 nA". Tudi iz prospekta za aparat JSM-7100 F TTLS izhaja podatek "probe Current" 200 nA". Izbranemu ponudniku tako ne bi smeli biti dodeljeni 2 točki pač pa le ena. Vlagatelj se tudi ne strinja z ocenjevanjem izbranega ponudnika po merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev pri transmisijskem elektronskem mikroskopu - UPS system. Izbrani ponudnik je ponudil 135 minut avtonomije, kar pomeni, da avtonomijo dosega pri obremenitvi 3,6 kV. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik podatka o moči aparata ne navaja, iz javnih podatkov proizvajalca pa izhaja, da znaša moč do 10kVA (- 8kW) 7kVA (-5,6kV). Navedeno pomeni, da je neupravičeno prejel 4 točke.
Vlagatelj opozarja na odgovor naročnika, iz katerega izhaja, da bo v primeru, če bosta imela dva ponudnika enako število točk, izbran tisti, ki bo imel največje število referenc. Vlagatelj citira naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na reference in pojasnjuje, da se morajo nanašati na mikroskopa z enakimi lastnostmi, kot so navedene v 3. točki javnega razpisa (Tehnične specifikacije). Vlagatelj v nadaljevanju povzema tehnične zahteve za oba mikroskopa in v obliki tabele navaja 13 referenc izbranega ponudnika ter podrobno pojasnjuje, v katerih delih ponujene reference nimajo takšnih lastnosti, kot so navedene v 3. točki. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik vse reference izbranega ponudnika šteti kot neustrezne in neskladne, s čimer bi postal (vlagatelj) najugodnejši ponudnik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 23.01.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da je vlagatelj v Obrazcu B res potrdil besedilo naročnika, da njegov predračun velja do datuma, ki ga je vpisal naročnik (do 11.10.2012), vendar pa je z lastno izjavo, ki je prav tako sestavni del ponudbene dokumentacije, navedeni datum spremenil in zapisal, da je njegova ponudba veljavna do 30.09.2012, s čimer je jasno izrazil svojo voljo, da pri ponudbi vztraja krajše časovno obdobje, kot je bilo zahtevano. Izbrani ponudnik navaja, da je potrebno ponudbeno dokumentacijo obravnavati kot celoto in da izjave, ki potrjujejo vnaprej pripravljene obrazce ne morejo prevladati nad specialnejšimi izjavami volje ponudnika, ki jih je podal v ponudbi. Krajši rok veljavnosti ponudbe se nanaša na celotno ponudbeno dokumentacijo. Nemogoče namreč je, da za ponudbeni predračun velja drugačno časovno obdobje kot za ostale ponudbene dokumente. Vlagatelj je torej na dveh različnih mestih dal različno izjavo, česar pa v postopku dopolnjevanja formalne nepopolnosti ni mogoče odpraviti, saj takšna sprememba (v skladu z odločitvami Državne revizijske komisije) ni dovoljena. Če bi obveljalo vlagateljevo stališče, bi dobil možnost, da po roku za oddajo ponudbe popravlja navedbe iz ponudbe oziroma bi jih lahko tolmačil na način, ki mu ustreza. Izbrani ponudnik tudi navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel tako razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot tudi prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Seveda obstajajo podatki, ki bi jih še želel izvedeti, vendar pa je imel vlagatelj očitno več kot dovolj podatkov za vložitev z dokazi podkrepljenega revizijskega zahtevka.
Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v Obrazcu C in C1 pravilno navedel Predračun 13359 in številko strani. Poleg tega je priložil tudi tehnične specifikacije in brošure, ki še podrobneje opisujejo tehnične lastnosti. Podatke je sicer res označil na drugačen način, kot je zahteval naročnik, še vedno pa je te podatke označil in jih podal. Ponudil je najnovejši model mikroskopa JSM 7100 F TTLS, ki je naslednik modela JSM 7001 F TTLS, oba modela pa imata vse zahtevane tehnične specifikacije. Za oba modela sta predložena kataloga, vendar iz ponudbe jasno izhaja, da je ponujen novejši model. Izbrani ponudnik priznava, da je spremenil prospekt proizvajalca in pojasnjuje, da je prospekte predložil zgolj iz razloga, da je predstavil ponujeno blago. Dejstvo, da je blago tako novo, da proizvajalec še ni izdal popolnih katalogov, pa ne more iti v njegovo škodo.
Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z vlagateljevim očitkom, da ni ponudil cene za celoten predmet. V predračunu - Proforma invoice 13359 na 47. strani (26/194), je v zadnjem odstavku navedel "Instalationand training" in nato še z debelimi črkami "Basic training on site on the installed equipment of the operators at the user is included". Enako je navedeno tudi v Vzorcu pogodbe, in sicer: "Pogodbena cena je fiksna in nespremenljiva ter zajema nabavno ceno, davke na dodano vrednost in druge morebitne stroške, ki bodo nastali do prevzema predmeta s strani naročnika, še posebej pa prevoz, funkcionalna postavitev, testiranje opreme in usposabljanje uporabnikov". V Proformi invoice 13359, natančneje na 46. strani (25/194), so navedeni enaki plačilni pogoji kot v Vzorcu pogodbe, in sicer se račun izda v 8 dneh po določenem dogodku, naročnik pa plačilo izvede v 30 dneh. Enako je navedeno tudi v Obrazcu B. Ponudba je izpolnjena v skladu z vzorcem pogodbe, ki v 3.4 členu določa, da bo naročnik pogodbeno ceno izplačal po naslednji dinamiki 40 % v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, 40 % v 8 dneh po dobavi opreme in 20 % v 8 dneh po opravljeni izročitvi opreme. Izročitev opreme pa ne pomeni le dobave opreme, temveč tudi montažo, kar izhaja tudi iz 5. poglavja pogodbe, kjer je določeno kdaj se podpiše prevzemni protokol. Izbrani ponudnik se ne strinja z vlagateljevo navedbo, da ponujena naprava doseže največji tok 200 nA. Zahtevani tok in pogoji, pri katerih ga dosega(ta) tako stari kot tudi novi mikroskop pa so navedeni v Proformi invoice 13359, na 1. in 6. strani, Obrazcu C1 (stran 117/194) in v Specifications for JSM 7100 F - na strani 125. Tokovi v prospektih so točni in veljajo pri pogojih, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbi. Zahtevani tok pri 30 kV je več kot 400 nA in ga je mogoče dokazati že pri starejših modelih, prav tako pa tudi pri obeh novejših. Izbrani ponudnik še navaja, da je UPS dodatna enota k glavnemu instrumentu in da proizvajalec vedno dobavi ustrezen UPS po moči in lastnostih, to je zadnji model z najboljšimi lastnostmi. Vlagatelj je v zvezi s tem priložil navodila (stran 21), ki se ne nanašajo na ponujen model JEM 2100 F nove generacije, temveč na model JEM 2100. Poleg tega je vlagatelj spregledal stran 36 - Proforma invoice 13359, kjer je opisana moč in tudi navedeno, da bo za vsak instrument dobavljeno ustrezno število UPS in CWC instrumentov z zahtevano avtonomijo. V konkretnem primeru sta to dva komada z močjo 15kVA (13,5W), kar zadostuje tudi za druge dodatne enote in ne le za mikroskop. Enako velja za vrstični mikroskop JSM 7100 F. Izbrani ponudnik zagotavlja, da ponujeni UPS lahko doseže avtonomijo 135 min. V normalnem delovnem okolju ima JSM 7100 F zelo majhno porabo in lahko avtonomijo 135 min doseže brez težav, kar je razvidno iz tehničnih specifikacij JSM 7100 F, stran 11.
Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je v zvezi z referencami predložil spremni dopis, ki je bil označen kot poslovna skrivnost in ga vlagatelj zato ni videl. Iz tega dokumenta izhaja, v čem so razlike med referenčnimi in ponujenimi mikroskopi. Določene razlike se sicer pojavljajo, vendar te ne vplivajo na predmet, saj se nanašajo na dodatno opremo, ki so jih referenčni naročniki naročali glede na potrebe. Poleg tega vlagatelj v tem delu ni podal trditvene podlage in je izvedbo tega dokaza preložil na naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo.
Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je s sklepom št. 17-12-26/2012, z dne 11.02.2013, zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika zavrgel, v preostalem delu pa zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik se je opredelil do vseh revizijskih očitkov ter v zvezi s tem povzel navedbe izbranega ponudnika ter podal zaključek, da je njegova odločitev o izbiri utemeljena. Naročnik se je izrekel tudi o očitku, ki se nanaša na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe. Naročnik je navedel, da je pri točkovanju napravil napako in bi moral vlagatelju v poziciji "Goniometer - sample positioning > 0,05 mm" dodeliti še 2 točki. Ker pa je isto napako storil tudi pri izbranem ponudniku, navaja naročnik, se tudi njemu podelita 2 točki. Vlagateljevo skupno število tako znaša 71 točk, skupno število točk izbranega ponudnika pa 75 točk.

Naročnik je z vlogo št. 17-12-28/2012, z dne 11.02.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je dne 13.02.2013 opredelil do navedb naročnika (Državna revizijska komisija je vlogo prejela 15.02.2013). Vlagatelj je z isto vlogo, zoper naročnikovo odločitev o zavržbi, vložil tudi pritožbo. Vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se naloži naročniku, da mora meritorno odločiti o vseh očitkih vlagatelja ali pa naj Državna revizijska komisija zahtevek sama sprejme v obravnavo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbe po priloženem stroškovniku. Vlagatelj vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo in navaja, da mu naročnik ne more odreči aktivne legitimacije v delu, ki se nanaša na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je v tem segmentu aktivno legitimiran tudi zato, ker je naročniku očital kršitev enakopravne obravnave ponudnikov v zvezi z istovrstno kršitvijo. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba popolna, saj je (s podpisom Obrazca B) jasno izrazil svojo voljo glede veljavnosti predračunom, z nobenim drugim dokumentom pa te veljavnosti ni spremenil. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj vztraja pri tem, da bi moral naročnik izdati dodatno obrazložitev odločitve ter navaja, da je izpodbijana odločitev neustrezna in pomanjkljiva. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik v delu, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeni predmet navaja podatke, brez kakršnihkoli dokazov, pri čemer opravičuje nepravilnosti z navedbo, da imata oba modela enake karakteristike in ceno. Vlagatelj vztraja pri navedbi, da je izbrani ponudnik ponudil ceno za napravo, ki je ne ponuja. Vlagatelj vztraja tudi pri trditvi, da izbrani ponudnik v ceno ni vključil testiranja in izobraževanja. Prav tako se vlagatelj ne strinja z naročnikom v tem, da so plačilni pogoji iz dokumenta Proforma invoice skladni z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik še navaja, da mu je naročnik nekako pritrdil v delu, ki se nanaša na pojem izročitve opreme, zaradi česar je jasno, da je izbrani ponudnik vezal zadnje plačilo na montažo, kar pa ni zadnje dejanje, ki ga je zahteval naročnik za plačilo, pač pa je to izročitev opreme. Vlagatelj navaja, da naročnik z odločitvijo o zahtevku za revizijo ne sme spreminjati točkovanja. V kolikor je naročnik ugotovil utemeljenost navedb, bi moral sprejeto odločitev razveljaviti in sprejeti novo. Vlagatelj navaja, da je naročnik obema ponudnikoma dodelil več točk, kot jih je predvidel v razpisni dokumentaciji, kar pomeni, da je naročnik točkoval tudi reference (vsako referenco z eno točko), kar pa ni predvideno v razpisni dokumentaciji. Naročnik je tako tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki sicer ni namenjena preverjanju in ocenjevanju ponudb, nepravilno uporabil merila za ocenjevanje ponudb. Prav tako ne drži navedba naročnika, da iz dokumenta "Specifications for JSM 7100 F" izhaja podatek "probe current at 30 kv" oziroma, da dosega 400 nA, saj iz tabele ni mogoče zaključiti, da se nanaša na JSM-7100 F TTLS. Vlagatelju tudi ni jasno, od kod naročniku podatki o tem, da proizvajalec vedno dobavi ustrezen UPS po moči in lastnostih, saj zato ne ponuja dokazov. Vlagatelj se strinja, da je moč, ki jo zmoreta zagotavljati dve UPS enoti zadostna za poganjanje mikroskopa in ostalih sistemov, vendar vztraja, da tega UPS sistem ne zmore dve uri. Vlagatelj še navaja, da podatka, na katerega se naročnik sklicuje na strani 11, ni. V zvezi z referencami izbranega ponudnika navaja, da se naročnik ne more opreti na dokumente izbranega ponudnika, poleg tega je naročnik pri odpravi formalnih pomanjkljivosti zahteval dokazila naročnikov mikroskopov in ne izjave izbranega ponudnika. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji tudi nima podlage za določanje, katere razlike so nebistvene in ne vplivajo na predmet.

Državna revizijska komisija je dne 07.03.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklopa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel v delu, ki se nanaša na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je pri tem izhajal iz stališča, da vlagatelj v primeru, če se v predrevizijskem postopku ugotovi, da je njegova ponudba nepopolna, nima več aktivne legitimacije za presojo (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma da vlagateljevih očitkov v tem primeru ne smeta presojati niti naročnik niti Državna revizijska komisija. Z naročnikom se ni mogoče strinjati. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah zapisala, da je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije postane pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pa ni (takoj) pravnomočna, saj se po zavrnitvi zahtevka za revizijo začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, in sicer npr. ugotovi, da je naročnikova ocena o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe napačna. V takšnem primeru je seveda potrebno vsebinsko obravnavati tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Tudi presoja teh navedb namreč v takem primeru vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode, saj vzpostavlja možnost, da bo vlagatelj v nadaljevanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Le na ta način je torej vlagatelju omogočeno, da naročnikovo odločitev preizkusi še Državna revizijska komisija.

Čeprav je naročnik zahtevek za revizijo v navedenem delu zavrgel, pa ga je v celoti obravnaval tudi po vsebini, vlagatelj pa se je do vseh njegovih navedb opredelil v vlogi, ki jo je podal na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN (del katere je tudi pritožba). Ker je torej naročnik vse vlagateljeve očitke oziroma navedena dejstva, na katera je vlagatelj oprl svoj revizijski zahtevek, vsebinsko obravnaval (vlagatelj pa se je do naročnikovih navedb tudi opredelil), je bilo vlagateljevi pravici do pravnega varstva zadoščeno. Ponovna presoja naročnika o isti stvari torej v obravnavanem primeru ne bi bila smiselna. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija v skladu z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, vlagateljevo pritožbo zoper del naročnikove odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v obravnavanem primeru očita naročniku, da je njegova ponudba popolna ter da bi ga moral naročnik, ob upoštevanju meril za ocenjevanje ponudb, izbrati kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi očita naročniku, da ga je v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnaval neenakopravno, saj je kljub temu, da so v ponudbi izbranega ponudnika istovrstne pomanjkljivosti, ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, njegovo pa izločil. Vlagatelj tudi zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, katero napravo ponuja, prav tako pa tudi očita naročniku, da sta prejeti ponudbi nepravilno ocenjeni. Vlagatelj tudi navaja, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pomanjkljiva ter da je naročnik njegovo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve neupravičeno zavrgel.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva ter ugovarja tudi zoper zavrženje njegove zahteve za izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila. Ravnanje naročnika v zvezi z zavrženjem zahteve za izdajo dodatne obrazložitve je potrebno presojati ob uporabi tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve mora pobudnik jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Iz citirane določbe tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je razvidno, da lahko ponudnik zahteva dodatno obrazložitev o oddaji naročila le v primeru, če odločitev o oddaji ne vsebuje vseh razlogov za zavrnitev ponudbe oziroma prednosti ponudbe izbranega ponudnika.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik odločitev o oddaji naročila izdal v dokumentu št. 17-12-26/2012, z dne 20.12.2012. V obrazložitvi je pojasnil postopek ocenjevanja in navedel, kolikšno število točk sta prejeli ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika (naročnik je v obravnavanem primeru prejel le ti dve ponudbi). Iz obrazložitve je razvidno, da sta oba ponudnika po treh merilih prejela enako število točk (62 točk), in sicer po merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev 44 točk (naročnik je to merilo otežil s 46 točkami, in sicer je predvidel 22 točk za transmisijski elektronski mikroskop ter 24 točk za vrstični elektronski mikroskop), po ostalih dveh merilih pa sta oba konkurenta prejela najvišje možno število točk (pri merilu Garancijski 10 točk in pri merilu Odzivni čas za servis 8 točk). Naročnik je tudi navedel, da je skladno z odgovorom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil (in sicer, da se v primeru, ko imata dva ponudnika enako skupno število točk, izbere tisti, ki ima (naj)večje število ustreznih referenc), večje število ustreznih referenc ponudil izbrani ponudnik (11 ustreznih referenc), vlagatelj pa 7 ustreznih referenc. Iz naročnikove obrazložitve tudi izhaja, da oba ponudnika izpolnjujeta tehnične zahteve iz 3. točke razpisne dokumentacije ter da sta oba ponudnika predložila tudi vse zahtevane dokumente iz 4. točke razpisne dokumentacije. V nadaljevanju je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ni v celoti sestavljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ne izpolnjuje zahteve iz točke a ostalih pogojev javnega razpisa, saj velja le do 30.09.2012 in ne do 11.10.2012, kot je bilo zahtevano v 4. točki razpisne dokumentacije. Iz navedenega razloga je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je tudi zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika pravočasna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Na podlagi pregleda odločitve o oddaji naročila in njene obrazložitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zadostni meri navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe in pojasnil prednosti sprejete ponudbe v primerjavi z vlagateljevo. Ni se torej mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da obrazložitev ne vsebuje prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe. Nasprotno, naročnik je dovolj jasno predstavil postopek ocenjevanja obeh ponudb, jasno pa je navedel tudi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Vlagateljevo pričakovanje, naj naročnik še podrobneje predstavi način ocenjevanja njegove ponudbe in naj ob tem predstavi tudi dokumentacijo, na podlagi katere je prišel do teh ugotovitev, predstavlja v konkretnem primeru nesorazmerno obveznost za naročnika, saj od njega že v postopku oddaje javnega naročila zahteva takšen obseg dokazovanja, ki se sicer pričakuje šele v morebitnem postopku pravnega varstva. Obrazložitev odločitve o oddaji mora vsebovati toliko informacij, da se ponudnik seznani s konkretnimi razlogi za odločitev in da je z namenom morebitnega preizkusa naročnikove odločitve, zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Slednje pa je vlagatelju bilo zagotovljeno, saj mu je bil omogočen tudi (očitno zelo podroben) vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v naročnikovo dokumentacijo. Poleg tega iz zapisnika o vpogledu tudi izhaja, da je prejel fotokopije obsežnega dela ponudbe izbranega ponudnika. Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da je seznanjen z informacijo o tem, koliko točk in zakaj sta prejela on in izbrani ponudnik. Kot že izhaja iz te obrazložitve, sta oba ponudnika pri dveh merilih (Garancijski tok in Odzivni čas) prejela vse možne točke, pri merilu Kvaliteta posameznih tehničnih zahtev pa sta oba (od 46 možnih) izgubila le 2 točki, vlagatelj pa je v zvezi s tem v zahtevku za revizijo pravilno ugotovil, da je dve točki izgubil v poziciji "goniometer - sample positioning" pri transmisijskem elektronskem mikroskopu. Poleg tega je vlagatelj vpogledal tudi v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika ter v vseh 13 ponujenih referenc. Celo če bi sprejeli vlagateljevo stališče, da je obrazložitev odločitve pomanjkljiva ter da je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev neupravičeno zavrgel (oziroma da bi moral naročnik z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila podrobno in izčrpno odgovoriti na vsa vlagateljeva zastavljena vprašanja), pa (tudi) z navedenim ne bi bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi. Vlagatelj je namreč zoper odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, pravočasno vložil z dejstvi in dokazi podkrepljen zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN.

Med vlagateljem in naročnikom je spor zlasti glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno iz razloga, "ker ponudba s predračunom velja le do 30.09.2012 in ne do 11.10.2012, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji".

Naročnik je ponudnike z informacijo o tem, do kdaj mora veljati ponudbeni predračun seznanil na dveh mestih v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v 4. točki (Popolna ponudba) navedel dvanajst dokumentov, ki so jih morali ponudniki predložiti v ponudbo. Od ponudnikov je med drugim zahteval "Izpolnjen in podpisan predračun (Obrazec B)". V isti točki (Ostali pogoji) je ponudnike opozoril, da mora biti predračun veljaven do 11.10.12012.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Obrazec B (Predračun), ki so ga morali ponudniki izpolniti z naslovom in imenom družbe ter s cenami z in brez DDV (s ceno za transmisijski elektronski mikroskop in s ceno za vrstični elektronski mikroskop, z zneskom morebitnega popusta in s skupno ceno). Naročnik je v Obrazec B tudi zapisal: "Cena je fiksna in nesprejemljiva. V ceno morajo biti vključeni vsi stroški: nabavna cena in drugi morebitni stroški, ki bodo nastali do izročitve naprav naročniku, še posebej prevoz, funkcionalna postavitev (inštalacija), testiranje naprav in izobraževanje o uporabi naprav, ki bo moralo biti izvedeno na kraju, kjer bodo naprave inštalirane. Popusti morajo biti jasno prikazani.
Dobavni rok: najkasneje 8 mesecev od sklenitve pogodbe.
Čas montaže: najkasneje 15 dni od dobave.
Plačilni pogoji: v roku 30 dni od pravilne izstavitve računa.
Veljavnost predračuna: 11.10.2012.
Garancijski rok: vsaj 1 leto po uspešnem prevzemu naprav."

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbo (med drugim) predložil Obrazec B, ki ga je izpolnil z vsemi zahtevanimi podatki in cenami ter ga tudi podpisal in žigosal. Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v ponudbo predložil tudi enajst dokumentov "Ponudba", v katere je vpisal cene za oba ponujena mikroskopa z vsemi njunimi sestavnimi deli (vsota vseh cen iz navedenih dokumentov je enaka skupni ponujeni ceni za oba ponujena mikroskopa iz Obrazca B - Predračun). Iz vseh desetih dokumentov izhaja, da "ponudba velja do 30.09.2012". Ker navedeni dokumenti nedvomno predstavljajo del njegove ponudbene dokumentacije, je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi morali biti skladni z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, v skladu s katero je moral biti predračun veljaven do 11.10.2012. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je njegov predračun veljaven do 11.10.2012, kar je izrecno navedeno v Obrazcu B - Predračun, in da navedeni dokumenti niso predračuni, pač pa le nepomembna dopolnilna in informativna dokumentacija v zvezi s ponudbo, ki jo je predložil na lastno pobudo in kjer je navedena veljavnost ponudbe in ne veljavnost predračuna. Vlagatelj tudi navaja, da v kolikor je naročnik menil drugače, bi ga moral (v skladu z institutom iz 78. člena ZJN-2) zaprositi za pojasnila.

Z vlagateljevimi navedbami se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je potrebno ponudbeno dokumentacijo obravnavati kot celoto in da mora biti celotna ponudba pripravljena ob upoštevanju vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ker sporni dokumenti predstavljajo esencialni del vlagateljeve ponudbene dokumentacije (iz njih je razvidna natančnejša specifikacija ponujene opreme in njenih cen), ni mogoče slediti vlagatelju, da so le nepomembna dopolnilna dokumentacija. Čeprav je vlagatelj predmetne dokumente predložil samoinciativno, pa bi morali biti, kot sestavni del njegove ponudbene dokumentacije, prav tako skladni z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj se nanašajo na bistveni del vlagateljeve ponudbene vsebine - to je na predmet javnega naročila in na ponujene cene. Poleg tega vlagatelj tudi sam navaja, da je v spornih dokumentih navedena veljavnost ponudbe. Ponudba oziroma njena veljavnost pa se (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) razteza na celotno ponudbeno dokumentacijo, torej tudi na ponudbeni predračun.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi ga moral naročnik v zvezi s tem zaprositi za pojasnilo oziroma, da bi moral navedeno nejasnost odpraviti s pomočjo instituta iz 78. člena ZJN-2. Tudi s tem vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. V obravnavanem primeru namreč ne gre za formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2 (vlagatelj je namreč priložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik). Postopek iz 78. člena ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe) je vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) - da je torej njena vsebina v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, pomanjkljiva in jo je zato mogoče dopolniti - to je uskladiti s formalnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne da bi se s tem ponudba spremenila v okviru cene, meril in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta oziroma tistih (bistvenih) elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na njeno razvrstitev na ocenjevalni lestvici.

V obravnavanem primeru bi naročnik vlagatelja v zvezi s tem lahko kvečjemu zaprosil za dodatna pojasnila. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 (nasprotno od prej veljavnih predpisov s področja javnih naročil) sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dodatnega pojasnjevanja obstoječe ponudbene vsebine torej ZJN-2 ne prepoveduje in ga je zato (v kolikor naročnik s takšnim ravnanjem ne prekrši druga kogentna pravila zakona) načeloma šteti kot dopustno. Gre za primere, ko naročnik od ponudnika npr. zahteva listine (podatke, informacije itd.), ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bile zahtevane, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik ponudnika zaprosil za dodatna pojasnila ponudbe, pa sodi v domeno naročnika. Ker torej zakon od naročnika tovrstnega pozivanja k pojasnjevanju ne zahteva, mu tudi Državna revizijska ne more naložiti takšne dolžnosti. V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku presoja le zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila. V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v zvezi z istovrstno kršitvijo. Navaja, da kljub temu, da je izbrani ponudnik (enako kot vlagatelj) izpolnil, podpisal in žigosal Obrazec B, pa je iz njegove ponudbe razvidno, da ni ravnal v skladu z Obrazcem B, in sicer iz dveh razlogov: ker za ponujeno ceno ne ponuja testiranja naprav in izobraževanja o uporabi ponujenih naprav ter zato, ker ponujeni plačilni pogoji niso skladni z zahtevami iz tega obrazca.

Državna revizijska komisija navedenima očitkoma ni mogla slediti, saj je ugotovila, da izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) zahtev iz Obrazca B ni spreminjal. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ponudil ceno za celoten predmet javnega naročila oziroma, da sta v ponujeno ceno vključena tudi montaža in izobraževanje. Izbrani ponudnik je v listini Proforma invoice 13359 na 47. strani (26/194) v zadnjem odstavku navedel: "Instalation and training: Included in the price is insallation of the instruments and attachments to the pre-prepared installation room by user according to the technical specifications provided by producer. Basic training on site on the installed equipment for the operators of the end user is included." Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi Vzorec pogodbe, ki ga je izpolnil, parafiral podpisal in žigosal, s čimer se je strinjal tudi z določilom iz točke 3.2, kjer je navedeno, da je pogodbena cena fiksna in nespremenljiva ter zajema nabavno ceno, davke na dodano vrednost in druge morebitne stroške, ki bodo nastali do prevzema predmeta pogodbe s strani naročnika, še posebej pa prevoz, funkcionalno postavitev, testiranje opreme in usposabljanje uporabnikov. V 3. poglavju Vzorca pogodbe (Pogodbena cena in način plačila) je navedeno, kaj je v ponujeno ceno vključeno (kar že izhaja iz gornje obrazložitve) in kakšni so plačilni pogoji. Enaki plačilni pogoji kot v Vzorcu pogodbe so navedeni tudi v Proformi invoice 13359 (na strani 46 oziroma 25/194). Iz člena 3.4 Vzorca pogodbe je razvidna naslednja dinamika plačil: račun za 40 % pogodbene cene za posamezen mikroskop bo naročnik plačal v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe, račun za 40 % pogodbene cene v roku 8 dni po dobavi opreme, preostali znesek (20 % pogodbene cene) pa bo naročnik plačal v roku 8 dni po opravljeni izročitvi opreme (kdaj oziroma v kolikih dneh bo izstavljen posamezen račun, so morali ponudniki v Vzorec pogodbe vpisati sami - izbrani ponudnik je v vseh treh alinejah zapisal, da bo račun izstavljen v 8 dneh). Vsi trije zneski pa bodo, kot izhaja iz istega člena Vzorca pogodbe (in iz Obrazca B), zapadli v plačilo v roku 30 dni od pravilne izstavitve. Izročitev opreme pa tudi ne pomeni zgolj dobave opreme (kot to zatrjuje vlagatelj), pač pa pomeni tudi zaključeno montažo in testiranje opreme. Navedeno izhaja iz 5. poglavja Vzorca pogodbe (Prevzem oz. izročitev opreme), kjer je navedeno, da se primopredajni zapisnik podpiše po montaži in testiranju opreme oziroma da se oprema šteje za izročeno po ugotovljenem in v zapisniku zabeleženem brezhibnem delovanju opreme. Skratka, skladno z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, izročitev opreme pomeni tisti trenutek, ko je oprema v funkcionalnem stanju z zahtevanimi lastnostmi in ko naročnik (kupec) podpiše prevzemni zapisnik.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil pravila ZJN-2 in razpisne dokumentacije. Prav tako vlagatelju tudi ni uspelo izkazati istovrstnih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso ni presojala preostalih vlagateljevih očitkov, saj vlagatelj z njimi ne uveljavlja istovrstnih kršitev naročnika.

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločiti tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo odvetniških stroškov za zastopanje izbranega ponudnika in materialne stroške. Državna revizijska komisija je njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 13.03.2013


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- UNIVERZA V NOVI GORICI, Pristava, Kostanjeviška cesta 16, Nova Gorica
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Scan d.o.o., Breg ob Kokri 7, Preddvor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu