018-020/2013 Občina Bled

Številka: 018-020/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v povezavi s 27. in z 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP) v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva za »koncesijo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest v občini Bled« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled (v nadaljevanju: naročnik), 8. 3. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o sklenitvi javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 430-65/2012-7 z dne 27. 12. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 10.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva (objava 12. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10964/2012, in 17. 10. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 200-329520) z dokumentom "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 430-65/2012-7 z dne 27. 12. 2012 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gradbeništvo Prestor, d. o. o., Cesta na Rupo 85, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 1. 2013 zahteval vpogled v dokumentacijo in ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 8. 1. 2013 in ga dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila preuranjena in nezakonita, saj je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, nepravilna in nepopolna, zato bi jo moral izločiti skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ne pa je izbrati,
" izbrani ponudnik ni ponudil vseh razpisanih del, saj v popisu del, ki se nanaša na redno vzdrževanje cest v letu 2013, pod pozicijo 1.310 "pokrov jaška-LTŽ rešetka 40/40, kom, količina 4" ni vpisal ne cene, ne vrednosti postavke, ne DDV, pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika pa ni mogoče sanirati po postopku iz 78. člena ZJN-2, temveč jo je treba izločiti, z njenim izborom pa je naročnik kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov,
" so v predračunu ponudbe izbranega ponudnika računske napake (rekapitulaciji za sklopa 5 in 6, postavka nepredvidena dela, opustitev seštevka v delu "3. Prisojna cesta" in obračun DDV ter seštevek teh dveh vrednosti, skupna rekapitulacija), ki jih naročnik ni ugotovil, niti ni pridobil soglasja za njihovo odpravo, v odločitvi o oddaji javnega naročila pa je zato napačno navedena vrednost končne cene tako v delu, ki se nanaša na ceno za izvedbo prenove občinskih cest, in v delu, ki se nanaša na višino letne cene izvajanja vzdrževanja občinskih cest.

Naročnik je s sklepom št. 410-65/2012-6 z dne 16. 1. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" trenutno izvaja lokalno gospodarsko javno službo vzdrževanja občinskih cest deloma v okviru javnega podjetja kot "in house" način izvajanja javne službe, deloma pa naroča storitve na trgu na podlagi razdrobljenih javnih naročil pri različnih izvajalcih, pri tem pa je smotrno vključiti v to dejavnost tudi prenovo občinskih cest, saj sta vzdrževanje in prenova občinskih cest prepletajoči se dejavnosti, ki ju lahko uspešno izvaja samo en izvajalec,
" mora koncesionar začasno financirati izvedbo teh del, prenovo občinskih cest pa je treba izvesti čim prej, najkasneje pa v treh letih, za kar občina nima naenkrat dovolj sredstev, niti se ne more zadolžiti,
" je občina za redno vzdrževanje občinskih cest, javnih poti in nekategoriziranih cest in parkirišč povprečno v zadnjih dveh letih porabila 342.225 eurov oziroma zaokroženo 342.000 eurov, ta znesek pa je bil kot ocena predviden v Letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest Občine Bled za obdobje 2012"2015, glede na konkurenčni postopek pri podelitvi koncesije pa bi morali pričakovati najmanj 10 % nižjo ceno in v 15-letnem obdobju 513.000 eurov prihranka,
" v zvezi s stroški za prenovo občinskih cest kot sestavnemu delu te koncesije izhaja iz vnaprej omejene višine stroškov, ki bi znašala največ 3.000.000 eurov, kar bi v 15 letih trajanja koncesije pomenilo, da bi v občinskem proračunu namenili za to prenovo največ 220.000 eurov letno, kar je obvladljiv strošek, cilj konkurenčnega postopka pa je, da se ta znesek zniža v skladu s konkurenčnimi ponudbami, ki temeljijo na ustreznem obsegu dela in na konkurenčnih tržnih cenah, kar je možno doseči s tem, da se izbranemu izvajalcu dopušča možnost, da investicije izvede v roku treh let, torej tudi izven visoke gradbene sezone, ko je možno doseči bistveno nižjo ceno izvedbe (po dosedanjih izkušnjah tudi do 20 %),
" je vlagatelj pri enakih postavkah pri koncesiji ponudil ceno 91.064,20 eurov brez DDV, pri javnem naročilu, ki je bilo objavljeno 19. 4. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4230/2012, pa 42.427,85 eurov brez DDV, razlike pa ne morejo predstavljati stroški denarja, ki bi jih vlagatelj moral plačati ob morebitnem financiranju ponujenih del,
" je pri pregledu ponudb oba ponudnika pozval k dopolnitvi z investicijskim načrtom, ki ga je vlagatelj predložil na 1/3 strani, izbrani ponudnik pa na 17 straneh,
" je izbrani ponudnik za prenovo občinskih cest ponudil ceno 2.710.059,97 eurov z DDV, vlagatelj pa 5.395.059,07 eurov,
" je izbrani ponudnik za vzdrževanje občinskih cest ponudil ceno 289.730,85 eurov z DDV, vlagatelj pa 451.396,35 eurov z DDV,
" vlagatelj zmotno trdi, da izbrani ponudnik s tem, ko ni navedel cene za postavko pod pozicijo 1.310 "pokrov jaška-LTŽ rešetka 40/40", ni ponudil teh del, izbrani ponudnik tudi ni izrecno izjavil, da teh del ne bo opravil, teh del pa ne bo mogel naknadno niti ovrednotiti niti obračunati,
" je vlagatelj postavko pod pozicijo 1.310 "pokrov jaška-LTŽ rešetka 40/40" ponudil za 1.517,96 eurov, kar je zanemarljiv znesek v razmerju do višine celotne koncesije, ta pa tudi ni mogel vplivati na izid izbire, saj je razlika med vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika 161.665,50 eurov,
" vsa dela iz popisa so obvezno ponujena, in sicer ne glede na to, ali so tudi ovrednotena,
" je izbrani ponudnik zapisal pravilno vrednost 26.979,62 eurov,
" je pravilna vrednost rekapitulacije "260.072,112" eurov namesto izračunanih 256.442,35 eurov, razlika pa je 3.024,77 eurov z DDV,
" drži vlagateljeva trditev, da rekapitulacija za sklop 5 znaša "356.126,4432" eurov in ne 355.180,53 eurov, kot je navedeno v ponudbi,
" je v ponudbi izbranega ponudnika prišlo do napačnega seštevka na dveh postavkah, oboje v skupni višini 3.970,68 eurov, kar predstavlja napako v višini 1,5 promila ponujene cene, pri razliki v ponujeni ceni med vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika v višini 2.684.999,10 eurov,
" je v postopku podelitve koncesije sledil načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljal konkurenco med ponudniki, transparentnost postopka, pri tem pa je oba ponudnika obravnaval enakopravno,
" gre za povsem zanemarljive pomanjkljivosti, zato je treba uporabiti načelo sorazmernosti, ki ga je kot enega temeljnih načel evropske pravne dediščine v slovenski pravni red uvedlo Ustavno sodišče Republike Slovenije,
" pri uporabi načela sorazmernosti je bistveno tehtanje vrednot, o katerih se odloča v posameznem postopku,
" je bila vlagateljeva ponudba glede višine cene na meji neresnosti,
" bi bilo pričakovati od vlagatelj, da je prebral obrazložitev Odloka o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Bled za 10. sejo občinskega sveta, v katerih so bili jasno zapisani cenovni okviri, ki jih je občinski svet določil županu in občinski upravi za izvedbo oddaje koncesije, vlagateljeva ponudba pa je te okvire praktično v vseh postavkah presegla skoraj za 100 %, iz česar izhaja, da naročnik takšne ponudbe ne bi mogel sprejeti tudi, če bi bil vlagatelj edini ponudnik, njen sprejem pa bi bil tudi v nasprotju s 6. členom Zakona o financiranju občin "(ZFO-UPB1, Uradni list RS, št. 32/2006)", saj vlagateljeva ponudba presega okvir sredstev, namenjenih izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest, zato ni bila in tudi ni mogla biti prizadeta nobena vlagateljeva pravica, saj bi izbira vlagateljeve ponudbe pomenila nezakonito ravnanje naročnika,
" je vprašljivo, ali ne bi bilo treba vlagatelju glede na njegovo ravnanje sploh odreči pravni interes za vložitev pravnega sredstva, saj ga je vložil iz nagajivosti v namenu škodovanja naročniku, z razveljavitvijo razpisa pa naročniku lahko nastane velika gospodarska škoda, saj je čas za začetek izvajanja te gospodarske javne službe izjemno pomemben, saj je vanjo vključena tudi zimska služba,
" tehtanje vrednot gre v korist naročnika,
" je upošteval temeljna načela iz ZJN-2 in uresničil načelo gospodarnosti, saj je bila ponudba izbranega ponudnika za prenovo občinskih cest za 2.684.999,10 eurov, za izvajanje vzdrževanja občinskih cest pa 161.665,50 eurov nižja od ponudbe vlagatelja,
" pomanjkljivosti iz ponudbe izbranega ponudnika niso v ničemer vplivale na "načelo poštene konkurence",
" vlagateljeva ponudba ni bila samo nerazumno pretirana, ampak je bila tudi ne poštena,
" pri vložitvi konkretnega pravnega sredstva gre za zlorabo procesne pravice in nepošteno ravnanje.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 410-65/2012 z dne 17. 1. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 1. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih zavrnil in sklicujoč se na peti odstavek 29. člena ZPVPJN navedel, da se je s prejemom odločitve o zahtevku za revizijo seznanil z nadaljnjima pomanjkljivostma ponudbe izbranega ponudnika (da v ponudbi ni podana končna cena (zaradi česar je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil 9. in 80. člen ZJN-2) in da bi moral izbrani ponudnik podizvajalce glede na zahteve razpisne dokumentacije navesti že v ponudbi in zanje dokazati sposobnost). Vlagatelj je zavrnil sklicevanje na načelo sorazmernosti in navedel, da to načelo naročniku ne daje podlage za izbiro ponudbe, ki ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, naročnikovo ravnanje pa tudi ni pošteno do vseh v postopku.

Naročnik se je z dopisom z dne 28. 1. 2013 izjavil o vlagateljevi vlogi z dne 22. 1. 2013 in navedel, da je vlagatelj z njimi prepozen (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), sicer pa je zavrnil vlagateljevo tolmačenje zapisov v investicijskem načrtu izbranega ponudnika in pojasnil, da se z izbranim ponudnikom ni dogovarjal o obrestovanju financiranja, izbrani ponudnik je le preveril možnost uporabe določbe o usklajevanju cen, izbrani ponudnik pa tudi izpolnjuje vse pogoje za priznanje kadrovske in tehnične sposobnosti. Naročnik je nadalje navedel, da iz investicijskega načrta izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik predvidel strošek najema gradbene mehanizacije v postavki storitve, če pa bi namesto najema gradbene mehanizacije prišlo do morebitne vključitve podizvajalcev, bi morali biti ti nominirani in potrjeni po naročniku ob izpolnjevanju razpisnih in zakonskih pogojev.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, da lahko vlagatelj v vlogi z dne 22. 1. 2013 navaja nove kršitve in nova dejstva ter predlaga nove dokaze, saj je v obravnavani zadevi mogoče že na podlagi kršitev in dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo in se zanje skliceval na dele ponudbe izbranega ponudnika, ugoditi zahtevku za revizijo in zato obravnava novih vsebin iz vloge z dne 22. 1. 2013, če bi bili izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni ključna za vlagateljev uspeh v konkretnem postopku pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil v Uradnem listu RS, št. 68/2012 objavljen Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe občinskih cest na območju Občine Bled (v nadaljevanju: Odlok), iz katerega med drugim izhaja:
" kaj obsega predmet gospodarske javne službe (3. člen Odloka),
" da je posebna dolžnost koncesionarja prenova občinskih cest po seznamu, za to prenovo mora koncesionar zagotoviti finančna sredstva in jo dokončati v treh letih od sklenitve koncesijske pogodbe (drugi odstavek 10. člena Odloka),
" da je koncedentova dolžnost, da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitve, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev (druga alinea 11. člena Odloka),
" da je koncedentova dolžnost, da zagotovi plačilo storitev iz naslova prenove občinskih cest, in sicer v enakih mesečnih obrokih za celotni čas trajanja koncesije (tretja alinea 11. člena Odloka),
" da se gospodarska javna služba financira iz sredstev proračuna Občine Bled na podlagi letnega programa vzdrževanja cest, plačila koncedenta pa morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma morajo biti odvisna od količine in kakovosti storitev (prvi odstavek 17. člena Odloka),
" da se način pridobivanja finančnih virov uredi s koncesijsko pogodbo (drugi odstavek 17. člena Odloka),
" da so merila štiri, pri čemer merilo "cena ponujenih storitev" prinaša 70 % vse točk, merilo "celovitost ponujene storitve", na podlagi katerega se ocenjuje "izvedbo obnove cest" v določenih vrednostih, pa prinaša največ 20 %,
" da se koncesijska pogodba sklene za določen čas 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe z možnostjo njenega podaljšanja za polovično dobo sklenjene pogodbe (prvi odstavek 36. člena Odloka).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije med drugim razvidno, da "predmet javnega razpisa je podelitev koncesije, ki zajema izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v Občini Bled ter prenovo občinskih cest, ki so v sklopih navedene v tem javnem razpisu" (str. 5 razpisne dokumentacije) in da "koncesionar izvede prenovo občinskih cest po ceni in obsegu, ki ju je ponudil na javnem razpisu, na podlagi katerega je pridobil koncesijo, ter skladno s terminskim planom in popisom del. Obseg prenove občinskih cest je določen s sklopi, ki so navedeni v tretjem oddelku 14. točke tega razpisa. Ponudnik mora ponuditi prenovo občinskih cest, ki zajema najmanj sklope 1, 4, 6 in 8 (obvezni sklopi), ponudba drugih sklopov pa se šteje kot prednost v skladu z merili iz 14. točke tega razpisa. Ponudnik mora polovico del iz obveznih sklopov izvesti v prvem letu po sklenitvi pogodbe.
Za izvedbo prenove občinskih cest bo koncedent hkrati s koncesijsko pogodbo sklenil s koncesionarjem tudi gradbeno pogodbo za izvedbo prenove občinskih cest, ki pa v ničemer ne posega v pravice in obveznosti ter druga razmerja, določena v koncesijskem razmerju. Prav tako vse pravice in obveznosti, določene v tej gradbeni pogodbi, pomenijo pravice in obveznosti po koncesijski pogodbi, vsakršna kršitev gradbene pogodbe pa šteje tudi za kršitev koncesijske pogodbe." (str. 5"6 razpisne dokumentacije).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji med drugim opisal in ovrednotil merila, pri čemer je iz opisa merila "celovitost ponujene storitve" med drugim razvidno, da je za obnovo občinskih cest oblikovanih osem sklopov, katerih skupna vrednost znaša 3.000.000 eurov. Glede na to, da je naročnik v sklepu o začetku postopka št. 410-65/2012 z dne 5. 9. 2012 navedel, da je ocenjena vrednost predmeta 7.500.000 eurov brez DDV (6. točka), je mogoče zaključiti, da ocenjena vrednost vzdrževanja občinskih cest znaša več kot ocenjena vrednost za prenovo občinskih cest. Sredstva za izvedbo predmeta je naročnik predvidel v proračunu (7. točka). Tudi iz obvestila o naročilu izhaja, da je ocenjena vrednost 7.500.000 eurov brez DDV (točka II.2.1 objave).

Iz Odloka in razpisne dokumentacije je razvidno, da bo izbrani ponudnik poleg vzdrževanja občinskih cest moral opraviti tudi določena gradbena dela v zvezi s prenovo občinskih cest. Plačilo vzdrževanja in prenove občinskih cest se izvaja iz proračuna, pri čemer je še razvidno, da prenovo občinskih cest najprej financira izbrani ponudnik, Občina Bled pa mu za ta dela plača v mesečnih obrokih v času trajanja njunega razmerja. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je Občina Bled v točki II.1.6 objave navedla kodi CPV 45233100 in 45233200, ki sta kodi, ki sodita v oddelek 45, ta oddelek pa obsega področje gradenj (gl. prilogo 1 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, Uradni list RS. št. 18/2007 in CPV 2008 Pojasnjevalne opombe, str. 24; http://simap.europa.eu/codes-and-nomenclatures/codes-cpv/cpv_2008_explanatory_ notes_sl.pdf). V CPV 2008 Pojasnjevalne opombe (str. 24) je tudi navedeno, da "Gradbena dela zajemajo:
" dela pred začetkom zidanja
" novo gradnjo in popravila, spremembe, obnovitvena in vzdrževalna dela na stanovanjskih zgradbah, nestanovanjskih zgradbah ali na objektih nizke gradnje. Gradbeno delo, razvrščeno sem, je vrsta dela, ki je bistveno v proizvodnem procesu različnih vrst gradenj, zadnjih storitev gradbenih dejavnosti.
Če oznaka za popravilo, spremembo, obnovitveno ali vzdrževalno delo na stanovanjskih zgradbah, nestanovanjskih zgradbah ali objektih nizke gradnje ni izrecno omenjeno v glavnem besednjaku CPV, je mogoče opis dopolniti z oznako iz dopolnilnega besednjaka CPV."

Poleg navedenega Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je v seznamu zadetkov objav na portalu javnih naročil obvestilo o naročilu, ki se nanaša na predmet tega postopka, označeno kot "gradnje", naročnik pa je v razdelku "Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj dobave ali izvedbe" v obvestilu o naročilu (točka II.1.2 objave) navedel, da gre za "gradnje",.

Ker na podlagi odstopljene dokumentacije Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bodoči izbrani ponudnik prevzel večino poslovnega tveganja izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva (tega ne zatrjuje niti naročnik v postopku pravnega varstva), je štela, da gre v konkretnem primeru za javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo (prvi odstavek 27. člena ZJZP) in da se zato skladno z 62. členom ZJZP, upoštevajoč prvi odstavek 81. člena ZPVPJN v zvezi s 87. členom ZPVPJN, pravno varstvo zagotavlja skladno z ZPVPJN. Državna revizijska komisija še dodaja, da se je tudi naročnik v sklepu št. 410-65/2012-6 z dne 16. 1. 2013 (tj. odločitev o zahtevku za revizijo) skliceval na 62. člen ZJZP, pri čemer je oddajo obravnavane koncesije označil za "javno-naročniško javno zasebno partnerstvo".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 430-65/2012-7 z dne 27. 12. 2012 svojo odločitev o izbiri ponudbe izbranega ponudnika utemeljil s tem, da je prejel dve ponudbi (ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo), pri tem pa je pojasnil še ocenjevanje ponudb po merilih. Naročnik je ponudbi izbranega ponudnika dodelil vse točke (100 točk), vlagateljevi ponudbi pa 67,96 točk. Naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 430-65/2012-7 z dne 27. 12. 2012 ni navedel, da bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna, niti to ne izhaja iz podatkov v tem dokumentu, zato naročnik ne more šele v odločitvi o zahtevku za revizijo (tj. sklep 410-65/2012-6 z dne 16. 1. 2013) navajati razlogov, ki po vsebini pomenijo utemeljevanje, da je vlagateljeva ponudba nepopolna (naročnik navaja, da je vlagatelj ponudil nerazumno visoko ceno, kar bi bilo mogoče razumeti, da naročnik navaja, da je vlagatelj predložil ponudbo, ki je nesprejemljiva v pomenu, kot ga določa 21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, taka ponudba pa ni popolna, ker je sprejemljivost ena izmed lastnosti popolne ponudbe (prim. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2)), saj bi dovolitev takega naročnikovega ravnanja pomenila naročnikovo ravnanje v nasprotju z 79. členom ZJN-2, vlagatelju pa tudi ne bi bilo zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa ZPVPJN (prim. 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN v povezavi z 10. členom ZPVPJN). Zato Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala naročnikovih trditev, da je vlagatelj ponudil nerazumno visoke cene, kolikor jih gre razumeti, da naročnik navaja razloge, ki po vsebini pomenijo utemeljevanje, da je vlagateljeva ponudba nepopolna.

Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj niso ponujena vsa razpisana dela in vsebuje očitne računske napake.

Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik v prvem odstavku 3. točke Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave (str. 7 razpisne dokumentacije) navedel, da "prijava se bo štela za popolno, če bo pravočasna in sprejemljiva ter bo vsebovala vse v tej razpisni dokumentaciji zahtevane podatke", vendar zgolj dejstvo, da v ponudbi manjka določen podatek še ne pomeni razloga za izločitev ponudbe, saj je treba tudi ugotoviti, na kaj se nanaša tak podatek. Če bi se namreč ugotovilo, da sicer manjka kak zahtevan podatek, vendar je ta nebistven, bi ponudba ne bila niti formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), lahko pa bi se ugotovilo, da je zahtevani, vendar manjkajoči, podatek take narave, da ga je naročnik lahko sam preveril pred sprejemom odločitve o oddaji naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-2) in da je formalno pomanjkljivo ponudbo zato dopolnil skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, čeprav ni ponudnika pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe.

Vlagatelj tudi pravilno navaja, da je naročnik v 6. točki Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave (str. 10"11 razpisne dokumentacije) določil, da "popolna bo prijava, ki bo vsebovala" med drugim "popis del".

Pri vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik na str. 49"50 (prvotna razpisna dokumentacija; gl. portal javnih naročil, št. objave JN10964/2012 z dne 12. 10. 2012) oziroma str. 48"49 (popravljena razpisna dokumentacija; gl. portal javnih naročil, št. objave JN11840/2012 z dne 2. 11. 2012) pripravil obrazec "Popisi del", ki vsebuje tabelo, vendar v njej ni vpisano nobeno ime postavke, enota mere, zahteva po ceni in DDV za postavke, vsebuje pa navedbe "Skupaj cena (1-10) brez DDV :" (dvakrat), "DDV (20%) :" in "DDV (8,5%) :". Pod to tabelo je napisano "Navodilo: Izpolnjen, podpisan in žigosan popis del je obvezna priloga Obrazca št. 1 (Prijava)."

Na portalu javnih naročil je bil 2. 11. 2012, ob 10.52, na vprašanje "5. Popis del na str 49 in 50 je prazen - ali je to napaka ali vsak ponudnik sam vpiše samo rekapitulacijo"" objavljen odgovor "5. popis del je na spletni strani Občine Bled, katerega se izpolni", ki je postal del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

Vlagatelj tudi pravilno navaja, da je naročnik v popisu del, ki se nanaša na redno vzdrževanje cest v letu 2013, določil pozicijo 1.310 "pokrov jaška-LTŽ rešetka 40/40, kom, količina 4".

Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, tako kot vlagatelj, ugotovila, da izbrani ponudnik v razdelkih "Cena/EM" in "Vrednost" ni vpisal nobenih podatkov. Izbrani ponudnik torej ni vpisal 1. cene za "kom" (ki je bil določen kot "EM") in "vrednosti" ali pa 2. npr. besedila, da je ta postavka vključena v kakšni drugi postavki ali česa podobnega ali pa 3. ravnal na kakšen podoben način, kar bi v teh primerih pomenilo, da to postavko ponuja, vendar po drugi strani tudi ni vpisal npr. kakšnega besedila ali znaka, ki bi sporočala, da te postavke ne ponuja.

Čeprav je res, da je naročnik določil popis del, v katerem so vključene določene postavke, ta popis del pa so morali ponudniki predložiti v ponudbo, se Državna revizijska komisija ne strinja z naročnikovim stališčem, da že dejstvo, da "je z oddajo popisa del vsak ponudnik ponudil izvedbo vseh del iz tega popisa del" (str. 6 odločitve o zahtevku za revizijo), saj je treba upoštevati že to, da je naročnik določil, da je "obvezna priloga Obrazca št. 1 (Prijava)" izpolnjen popis del, v odgovoru, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 2. 11. 2012, ob 10.52, pa je naročnik ponovil zahtevo, da se popis del izpolni. S tem, da je treba predložiti popis del, ki je izpolnjen, je omogočena primerjava ponudb na enakih osnovah (9. člen ZJN-2), saj odpade možnost, da bi naročnik s svojim tolmačenjem ponudbe nadomeščal voljo ponudnika (kaj je v resnici ponudil in za kakšno ceno oziroma česa ni ponudil in zakaj) in s tem vplival na položaj drugih sodelujočih ponudnikov. Naročnik ne more (so)oblikovati ponudbe, saj predmet in ceno ponudi ponudnik, temveč jo pregleda in ocenjuje (prim. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi s prvim in z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 ter s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija še dodaja, da iz dokumentacije tudi ni razvidno, da bi naročnik od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe (78. člen ZJN-2) ali pojasnilo (čeprav niso izrecno urejena v ZJN-2, pa so mogoča, zagotoviti pa je vedno treba enakopravno obravnavo ponudnikov, 9. člen ZJN-2) v spornem delu. Končno pa je treba še dodati, da tudi morebitna zahteva za dopolnitev ponudbe (tu se Državna revizijska komisija ne spušča v ugotavljanje, ali bi bila mogoča glede na zahtevo iz prvega stavka 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ne bi mogla spregledati tega, da ponudnik ne sme spreminjati cene na enoto (prva alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-2 v povezavi s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2) in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (druga alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-2), naročnik pa tudi ne bi smel zahtevati ali sprejeti takega pojasnila, ki bi pomenil spremembo ponudbe, saj bi to v nasprotnem primeru vplivalo na možnost ponudnikov pridobiti posel pod enakopravnimi pogoji (prim. 9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem prekršil zahtevo po enakopravni obravnavi ponudnikov (kršitev 9. člena ZJN-2) pri pregledovanju ponudb (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik se sicer sklicuje na to, da gre glede na znesek, ki ga je za sporno postavko ponudil vlagatelj, za zanemarljivo vrednost, vendar je treba opozoriti, da se naročnik ne more izogniti enakopravni obravnavi ponudnikov (9. člen ZJN-2), po poteku roka za prejem ponudb, pa ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), zato ne more s svojim tolmačenjem spregledati zahteve razpisne dokumentacije po tem, da mora biti popis del izpolnjen.

Vlagatelj nadalje navaja, da so v ponudbi izbranega ponudnika tudi očitne računske napake, in dodaja, da "naročnik niti ni ugotovil računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika, niti nima soglasja za odpravo le teh".

Skladno s prvo alineo drugega odstavka 78. člena v okviru dopolnitve ponudbe ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, skladno s tretjo alineo drugega odstavka 78. člena ZJN-2 pa tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ta pravila imajo izjemo, ki je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, pri čemer je uporaba te izjeme tudi postopkovno urejena. Tako je v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2 določeno, da "n[e] glede na" drugi odstavek 78. člena ZJN-2 "sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati."

ZJN-2 torej omogoča popraviti očitne računske napake, pri čemer tega ne moreta narediti ne ponudnik ne naročnik samostojno, saj tretji odstavek 78. člena ZJN-2 zahteva pisno soglasje ponudnika, naročnik pa je edini, ki takšno napako sme popraviti. Iz odločitve o zahtevku za revizijo je razvidno, da naročnik priznava, da je vsaj v enem izmed primerov, ki jih navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo (naročnik opozarja, da vlagatelj primere napačnih izračunov tendenciozno in zavajajoče ponavlja), naveden napačen znesek. Vendar je ob tem razvidno, da naročnik pri pregledovanju ponudb ni ugotovil, da so v ponudbi izbranega ponudnika morebiti podane (očitne) računske napake, zato je tudi razumljivo, da ne razpolaga s pisnim soglasjem izbranega ponudnika za popravo domnevnih očitnih računskih napak. Hkrati iz odstopljene dokumentacije tudi ni razvidno, da bi izbrani ponudnik naročnika opozoril, da so v njegovi ponudbi podane očitne računske napake.

Pri pregledu vlagateljevih očitkov je Državna revizijska komisija ugotovila, da jih je mogoče povzeti v to, da so računske napake podane v popisih del za "sklopa" 5 in 6, kar vpliva tudi na seštevek rekapitulacije za investicijsko vzdrževanje cest (torej na tista dela, ki se izvedejo v okviru prenove občinskih cest).

Državna revizijska komisija je najprej ugotavljala, ali so podane računske napake v "sklopu 5" (Izletniška ulica in dograditev pločnika do AP v Ribnem).

Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik pozicijo 67 vključil pod naslov "nepredvidena dela", njeno vrednost pa se določi na podlagi "opisa postavke" "10 % investicije (poz. 1 - 66)".

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v popisu del navedel, da je postavka 67 vredna 26.907,62 eurov, vlagatelj pa zatrjuje, da bi morala znašati 26.979,62 eurov.

Državna revizijska komisija je preizkusila seštevke postavk "sklopa" 5. Pri tem je ugotovila, da je naročnik določil, da "preddela" obsegajo postavke 1"16, "zemeljska dela in temeljenje" postavke 17"27, "voziščne konstrukcije" postavke 28"36, "odvodnjavanje" postavke 37"52, "gradbena in obrtniška dela" postavko 53, "oprema cest" postavke 54"63, "tuje storitve" postavke 64"66, "nepredvidena dela" pa postavko 67. Izbrani ponudnik je v rekapitulaciji na obrazcu "sklopa 5" navedel vrednosti posameznih seštevkov postavk, pri čemer je pod točko 6 "oprema cest" navedel vrednost 1.202 eura. Državna revizijska komisija je seštela vrednosti postavk 54"63 in izračunala vrednost 1.918,60 eurov, kar predstavlja razliko v višini 716,60 eurov, ki je enaka seštevku postavk 60"63. Če bi pri izračunu vrednosti postavke 67 upoštevali še vrednosti postavk 60"63, bi glede na zneske, navedene v rekapitulaciji na obrazcu "sklopa" 5, ugotovili, da seštevek postavk 1-66 znaša 269.792,76 eurov, kar pomeni, da 10 % znaša 26.979,276 eurov (oziroma zaokroženo na dve decimalki 26.979,28 eurov), ki ni ne znesek, ki ga navaja izbrani ponudnik, ne znesek, ki ga navaja vlagatelj med navedbami v zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija sicer pripominja, da je vlagatelj na dokazilu pravilno navedel znesek 26.979,276 eurov). Zato bi se spremenile tudi postavke iz rekapitulacije na obrazcu za "sklop" 5, in sicer "vrednost skupaj brez DDV" [znašala bi 296.772,036 eurov (kar je znesek, ki ga je izračunal tudi vlagatelj) oziroma zaokroženo na dve decimalki 296.772,04 eurov], "DDV 20 %" [znašal bi 59.354,4072 eurov (kar je znesek, ki ga je izračunal tudi vlagatelj) oziroma zaokroženo na dve decimalki 59.354,41 eurov) in "vrednost skupaj z DDV" [znašala bi 356.126,4432 eurov (kar je znesek, ki ga je izračunal tudi vlagatelj) oziroma zaokroženo na dve decimalki 356.126,44 eurov], to pa bi vplivalo na vpis podatkov v obrazcu "Rekapitulacija" za celoten predmet. Sedanji znesek 355.180,53 eurov bi se zaradi zneskov 716,60 eurov, povečanega za 20 % DDV (143,32 eurov in torej skupaj 859,92 eurov), in 10 % od te vrednosti zaradi postavke 67, povečane za 20 % DDV (torej 71,66 eurov, povečanih za 14,33 eurov, kar je skupaj 85,99 eurov) povišal za 945,91 eurov.

Državna revizijska komisija je nadalje ugotavljala, ali so podane računske napake v "sklopu" 6.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v "sklopu" 6 določil popise za tri javne poti, in sicer 1. "Razgledna cesta", 2. "Aljaževa ulica" in 3. "Prisojna ulica".

Vlagatelj zatrjuje računsko napako v delu, ki se nanaša na 3. točko "Prisojna cesta", zaradi oblike obrazca v "sklopu 6" pa ta napaka vpliva na nadaljnje podatke. Vlagatelj je navedel, da "je izbrani ponudnik napačno seštel vse postavke predračuna", ker ni seštel še nepredvidenih del, kar je vplivalo na znesek DDV in skupni znesek.

Pri vpogledu v popis del v "sklopu" 6, v delu, ki se nanaša na 3. točko "Prisojna cesta", je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik določil 26 postavk, izbrani ponudnik pa je seštevek teh postavk v razdelku "Skupaj" predstavil z zneskom 20.165,15 eurov. Od tega zneska je izračunal 20 % DDV, in sicer 4.033,03 eurov, in skupni znesek z DDV, ki znaša 24.198,18 eurov.

Pri prikazu izračuna vrednosti del na vseh treh javnih poteh v "sklopu" 6 (rekapitulacija v tabeli) je izbrani ponudnik za 3. točko "Prisojna cesta" upošteval vrednost 20.165,15 eurov in skupni znesek del na vseh treh javnih poteh izračunal kot 213.701,99 eurov, DDV kot 42.740,40 eurov in vrednost skupaj z DDV 256.442,38 eurov.

Državna revizijska komisija je preizkusila seštevke postavk "sklopa" 6 v delu, ki se nanaša na 3. točko "Prisojna cesta", pri čemer je ugotovila, da znesek 20.165,15 eurov predstavlja seštevek postavk 1"25. Očitno je, da izbrani ponudnik pri izračunu vrednosti "Skupaj" ni upošteval vrednosti postavke "Nepredvidena dela 15 %", ki jo je ovrednotil 3.024,77 eurov. Pravilen znesek v razdelku "Skupaj" bi znašal 23.189,92 eurov (ta znesek je izračunal tudi vlagatelj), zato bi 20 % DDV znašal 4.637,984 eurov oziroma zaokroženo na dve decimalki 4.637,98 eurov, kar je znesek, ki ga je izračunal tudi vlagatelj. Skupni znesek z DDV bi zato za dela za 3. točko "Prisojna cesta" znašal 27.827,904 eurov oziroma izračunano na dve decimalki 27.827,90 eurov (vlagatelj je sicer izračunal znesek 27.827,91 eurov). Glede na te podatke (in glede na to, da vlagatelj ni navedel, da so izračuni za točki 1. "Razgledna cesta" in 2. "Aljaževa ulica" kakorkoli napačni) bi vrednost del za vse tri javne poti znašala 216.726,76 eurov (ta znesek je izračunal tudi vlagatelj), DDV bi znašal 43.345,352 eurov (oziroma zaokroženo na dve decimalki 43.345,35 eurov, kar je znesek, ki ga je izračunal tudi vlagatelj) in skupna vrednost z DDV bi znašala 260.072,112 eurov oziroma zaokroženo na dve decimalki 260.072,11 eurov (vlagatelj je napačno navedel, da bi ta znesek moral znašati 265.442,38 eurov).

Zaradi povečanja vrednosti za "sklopa" 5 (296.772,04 eurov, povečano za DDV) in 6 (216.726,76 eurov, povečano za DDV) bi se povečala tudi skupna rekapitulacija del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi za očitno računsko napako lahko šlo v primeru "sklopa" 6, saj je razvidno, da bi se s popravljanjem ne spremenila cena na enoto. Izbrani ponudnik ni seštel nekega zneska (ki ga je določil v postavki 26 za dela za 3. točko "Prisojna cesta") z drugimi zneski, ni pa ga določil tako, da ne bi upošteval zahtevanih 15 %. Težje pa je zagovarjati stališče, da gre za očitno računsko napako v primeru "sklopa" 5, saj postavka 67 ni ovrednotena skladno z navodilom, da se jo določi kot 10 % investicije (pozicije 1"66), poprava očitnih računskih napak pa skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni mogoča, če bi prišlo do spremembe cene na enoto.

Ker je pravilna pravna kvalifikacija zatrjevanega dejanskega stanja v domeni organa, Državna revizijska komisija ni štela vlagatelju v slabost, da je tudi za napako v "sklopu" 5 navajal, da gre za očitno računsko napako, tega pa tudi ni štela naročniku v prednost.

Vendar tudi v primeru, če napaka v "sklopu" 5 ni očitna računska napaka, njen obstoj ne vpliva na to, da bi bilo treba ponudbo izločiti, saj je treba upoštevati, da je izvedba del za "sklop" 5 le dodatno nagrajena, kar je razvidno iz Povabila k oddaji prijave, točka 3 Predmet javnega razpisa (str. 5 razpisne dokumentacije): "Ponudnik mora ponuditi prenovo občinskih cest, ki zajema najmanj sklope 1, 4, 6 in 8 (obvezni sklopi), ponudba drugih sklopov pa se šteje kot prednost v skladu z merili iz 14. točke tega razpisa". V obravnavanem primeru bi glede na opis načina dodelitev točk po merilu "celovitost ponujene storitve" (str. 19 razpisne dokumentacije) ponudba izbranega ponudnika kljub neupoštevanju "sklopa" 5 še nadalje ohranjala prednost pred vlagateljevo ponudbo, zato se Državni revizijski komisiji tudi ni treba nadalje opredeljevati do ravnanja naročnika s ponudbo izbranega ponudnika v "sklopu" 5.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da bi v primeru pridobitve soglasja izbranega ponudnika za popravo očitne računske napake v "sklopu" 6, ponudba izbranega ponudnika še nadalje ohranjala prednost po merilih. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je treba tretji odstavek 78. člena ZJN-2 tolmačiti na način, da bi moral naročnik pridobiti soglasje izbranega ponudnika za popravo ugotovljene računske napake, če računskih napak pri pregledu ponudb ni ugotovil in je izbral ponudbo v znesku, ki je enak tistemu, ki izhaja iz ponudbe, vendar je ta oblikovan tako, ker vsebuje očitno računsko napako (Državna revizijska komisija ni ugotavljala niti, ali ZJN-2 naročniku sploh nalaga dolžnost, da očitne računske napake, ki jih izpostavi nek vlagatelj v postopku pravnega varstva, popravi), saj ta ugotovitev ni več ključna glede na dejstvo, da je morala Državna revizijska komisija zaradi ugotovljene kršitve pri ravnanju s ponudbo izbranega ponudnika glede pozicije 1.310 "pokrov jaška-LTŽ rešetka 40/40, kom, količina 4" v delu, ki obsega vzdrževanje, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev o sklenitvi javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 430-65/2012-7 z dne 27. 12. 2012.

Naročnik je sicer izpostavil načelo sorazmernosti, vendar je treba upoštevati, da naročnika obvezuje tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ki zahteva, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik ne more ponudnikov razlikovati niti v fazi pregleda ponudb in odločanju o njihovi izbiri, naročnik pa je od ponudnikov zahteval običajna opravila pri pripravi ponudb (npr. izpolnitev popisa del, saj na ta način ponudniki predstavijo naročniku, kaj mu ponujajo in po kolikšnih cenah). Naročnik sicer še navaja, da je vlagatelj zlorabil pravico do pravnega varstva, vendar je to stališče težko zagovarjati že zato, ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o sklenitvi javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva se postopek pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval ta postopek s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora pri ugotavljanju popolnosti ponudb in njihovem ocenjevanju upoštevati, da je treba ponudnika (in njegovo ponudbo) izbrati na pregleden način in po predpisanem postopku (8. člen ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da odločitve o sklenitvi javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva ne bo sprejel, ker ne bi izbral nobene ponudbe, mora ravnati v skladu s tistimi določbami, ki mu omogočajo, da postopek zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom ZOdv-C, s 13. členom ZOdvT in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 10.000 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in stroške za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN), izdatke, ki jih je vlagatelj priglasil v vlogi z dne 22. 1. 2013, pa je Državna revizijska komisija upoštevala pri že odmerjenih izdatkih. Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 10.984 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN Direkciji nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je pri določitvi roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji Direkcija odzivnega poročila ne bo predložila, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8. 3. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
" Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled,
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
" Gradbeništvo Prestor, d. o. o., Cesta na Rupo 85, 4000 Kranj,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.