018-027/2013 Občina Ajdovščina

Številka: 018-027/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Ureditev prostora za trženje podeželskih produktov Vipavske doline", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AS - PRIMUS gradnja, inženiring in svetovanje, d.o.o., Ulica Bračičeve brigade 28, Stari trg pri Ložu, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Štefanova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik) dne 7. 3. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila z dne 27. 12. 2012.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.355,14 EUR,v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v predmetnem postopku javnega naročanja 27. 12. 2012 izdal Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je javno naročilo "Ureditev prostora za trženje podeželskih produktov Vipavske doline" oddal ponudniku ELITA NAGODE d.o.o., Žapuže 11, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je izbrani ponudnik po izvedbi dveh krogov pogajanj naročniku ponudil najnižjo ponudbeno ceno (ki je bila merilo za izbor najugodnejšega ponudnika), zato je naročnik javno naročilo oddal njemu. Vlagateljeva ponudba je na ocenjevalni lestvici zasedla drugo mesto.

Vlagatelj je 10. 1. 2013 zoper naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita nezakonito ravnanje, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot pravilno, popolno in najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj je izbrani ponudnik predložil pogojni izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo del in garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Glede na to, da je iz razpisnih vzorcev garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku razvidno, da sta zahtevani garanciji nepreklicni in brezpogojni, bi po mnenju vlagatelja morali takšni biti tudi izjavi banke. Pri tem vlagatelj izhaja iz stališča, da celota zahtev razpisne dokumentacije zadostno jasno omogoča zaključek, da pogoj "v skladu s poslovno politiko banke" v izjavah za izdajo garancij ni bil dovoljen, čeprav tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zapisal. Vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije, v katerih je odločila, da so izjave, ki vsebujejo dostavek "v skladu z veljavno poslovno politiko banke" pogojne. Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi pri popisih del, ki se nanašajo na elektroinstalacije, samovoljno spremenil popis del s tem, da je pod točko 7 (PE cev fi 80 mm) dopisal "brez obbetoniranja" in s tem nedopustno spremenil določilo razpisne dokumentacije, ki je vezano na tehnične specifikacije, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti. Izbranemu ponudniku še očita, da v ponudbi ni navedel niti predložil zahtevanih dokazil glede kadrovske sposobnosti, saj v ponudbi ni navedel osebe, ki bo odgovorni vodja del, kot je to zahtevala razpisna dokumentacija. Naročnik zato po mnenju vlagatelja izbranemu ponudniku ne bi smel priznati kadrovske sposobnosti. Vlagatelj še dodaja, da navedene pomanjkljivosti ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe, poudarja pa, da je vsakršno dopolnjevanje ponudb po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila nedopustno in da pride takšno dopolnjevanje v poštev le v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 27. 12. 2012. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 1. 2013 izjasnil do revizijskih navedb vlagatelja in jih zavrnil kot neutemeljene. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da sta izjavi banke o bančni garanciji podani v vsebini, ki ustreza razpisnim pogojem, kar je potrdila tudi banka. Vlagatelj dalje navaja, da s pripisom (brez obbetoniranja) ni spremenil tehnične dokumentacije, saj predvidena cev PE fi 80 mm poteka od jaška naprej po steni objekta in je povsem jasno, da se cev ne obbetonira. Pripis je opomba, ki je internega pomena in je pred oddajo ponudbe po pomoti ostala neizbrisana. Glede odgovornega vodje del izbrani ponudnik pojasnjuje, da ga ni navedel, ker iz razpisne dokumentacije ni bilo razvidno, kje se ga navede, zato je pri pripravljanju ponudbe to spregledal. Vendar je takoj po opozorilu naročnika to pomanjkljivost odpravil in predložil dokazilo, da je bil ta pogoj izpolnjen že ob oddaji ponudbe.

Naročnik je 21. 1. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik na vlagateljeve očitke o neustreznosti izjav banke o izdaji garancije za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijskem roku odgovarja, da med njim in banko ni sporna skladnost podanih bančnih izjav z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je bil njegov namen pridobiti izjavi banke, ki bosta izražali sposobnost ponudnika, da od svoje banke pridobi takšne bančne garancije, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Ker je tudi banka dodatno pojasnila, da sta izdani, brezpogojni in zavezujoči, izjavi oblikovani ter sestavljeni po standardnem tekstu banke, naročnik pa vzorca vsebine izjav banke v razpisni dokumentaciji ni določil, naročnik pojasnjuje, da je vsebina izjav bank skladna z razpisnimi zahtevami. V zvezi z navedbami o spreminjanju popisa del naročnik navaja, da sporna postavka "PE cev fi 80 mm", glede na tehnično dokumentacijo PGD in PZI, ne potrebuje obetoniranja, saj poteka od razdelilne omarice do elektro jaška po steni objekta, obetoniranje pa potrebujejo cevi, ki potekajo v tleh. Zato je treba šteti, da je cev iz sporne postavke popisa, ki obetoniranja izrecno ne zahteva, neobetonirana, in se tega v kalkulacijo ne všteva, ker bi obetonirana PE cev fi 80 mm sicer pomenila spremembo tehničnih zahtev naročnika. Naročnik pojasnjuje, da zaradi navedenega pripomba v smislu "brez obetoniranja" ne pomeni spremembe zahtevanih tehničnih lastnosti, ki izhajajo iz popisa del in je ponudba izbranega ponudnika primerna. Na vlagateljeve očitke o kadrovski sposobnosti izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila naročnik odgovarja, da je izbranega ponudnika šele po vlagateljevem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2) pozval k izrecni navedbi osebe, ki bo izvajala dela odgovornega vodje del. Izbrani ponudnik je formalno pomanjkljivost glede navedbe odgovornega vodje del dopolnil, zato je naročnik navedbe vlagatelja v zvezi s kadrovsko sposobnostjo izbranega ponudnika zavrnil kot neutemeljene. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka.

Vlagatelj je 22. 1. 2013 pri naročniku vložil vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, podredno pa predlagal, da Državna revizijska komisija njegovo opredelitev obravnava kot pritožbo, v kolikor bo napačni pravni pouk naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo štela za pravilnega. Vlagatelj v vlogi izraža nestrinjanje z naročnikovimi argumenti za zavrnitev zahtevka za revizijo in vztraja pri razveljavitvi naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je 24. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da ima vlagatelj prav, ko opozarja, da mu je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil njegov zahtevek za revizijo, podal napačni pravni pouk. Vendar gre ugotoviti, da ta kršitev naročnika ni v ničemer vplivala na vlagateljev pravni položaj v predmetnem revizijskem postopku. Vlagatelj se je namreč, kot mu to dopušča peti odstavek 29. člena ZPVPJN, v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredelil do navedb naročnika v tej odločitvi in s tem izkoristil možnosti, ki mu jih daje ZPVPJN. Enako Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede kršitve, povezane z nepravilno vročitvijo sklepa z dne 21. 1. 2013 neposredno vlagatelju namesto njegovemu pooblaščencu. Vlagatelju s tem naročnikovim ravnanjem ni bilo poseženo v njegovo pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva oz. mu zaradi takšnega ravnanja ni nastala kakršnakoli škoda, saj se je vlagatelj kljub temu pravočasno izjasnil do navedb naročnika.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno. Vlagatelj zatrjuje več nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi katerih bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti za nepopolno in jo izločiti iz postopka.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena naročniku nalaga, da mora ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, povezane z ustreznostjo predloženih bančnih izjav o izdaji garancij za odpravo napak v garancijski dobi in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj zatrjuje, da izjavi banke, ki ju je predložil izbrani ponudnik, nista skladni z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji, saj sta pogojni.

Državna revizijska komisija je pregledala razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 1. 4. (Pogoji za udeležbo) Splošnega dela določil, da mora ponudnik izpolnjevati vse v nadaljevanju navedene pogoje ter mora za dokazovanje izpolnjevanja pogojev predložiti zahtevana dokazila. Zapisal je tudi, da kot dokazilo o izpolnjevanju določenih pogojev v večini primerov zadostuje izjava, ta pa je že navedena na obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije v poglavju Ponudbena dokumentacije, ter da lahko ponudnik tudi sam sestavi obrazec, vendar vsebinsko bistveno ne sme odstopati od priloženih obrazcev. Ponudnik izkaže izpolnjevanje določenega pogoja na ta način, da ponudbi predloži podpisan obrazec, na katerem je izjava.
Naročnik je v nadaljevanju iste točke glede finančnih zavarovanj v spornem delu zapisal, da mora ponudnik za pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak ponudbi priložiti izjavo banke, da bo v primeru podpisa pogodbe izdala bančno garancijo iz razpisnega obrazca. Naročnik je nadalje zapisal, da morata biti obe bančni garanciji sestavljeni na podlagi spodaj navedenega vzorca v razpisni dokumentaciji in da ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca in ne sme vsebovati dodatnih pogojev. Priložena vzorca sta vsebovala vsebini garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Iz obeh vzorcev je razvidno, da morata biti garanciji nepreklicni, brezpogojni in unovčljivi na prvi pisni poziv naročnika. Obrazcev, iz katerih bi bilo razvidna vsebina izjav banke za izdajo bančnih garancij, naročnik v razpisni dokumentaciji ni pripravil.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja (kar med strankama ni sporno), da je izbrani ponudnik za izpolnjevanje naročnikovih zahtev predložil Izjavo Banke Koper d.d. za dobro izvedbo posla in Izjavo Banke Koper d.d. o izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi. V obeh izjavah je banka izjavila, da bo izdala garancijo "v skladu s poslovno politiko Garanta".

Vlagatelj meni, da sta obe izjavi banke zaradi citiranega besedila neskladni z zahtevami razpisne dokumentacije glede nepreklicnosti in nepogojnosti finančnih zavarovanj. Vlagatelj sicer sam priznava, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zapisal, da morata biti tudi izjavi banke o izdaji garancij nepreklicni in brezpogojni, vendar po njegovem mnenju celota zahtev razpisne dokumentacije zadostno jasno omogoča zaključek, da se to zahteva tudi za izjavi banke o izdaji garancij.

Državna revizijska komisija vlagateljevemu razumevanju razpisne dokumentacije v spornem delu ni mogla slediti. Naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z izjavami bank glede izdaje bančnih garancij ni določil nič drugega kot to, da jih mora ponudnik v ponudbi predložiti. Čeprav je za druga dokazila, ki jih je zahteval za izkazovanje razpisnih zahtev, vnaprej pripravil obrazce, katerih vsebino so morali ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, tega ni storil za sporni izjavi banke. Naročnik ni pripravil obrazcev izjav niti ni predpisal oblike ali vsebine zahtevanih izjav. Naročnik je zahtevo po nepreklicnosti in brezpogojnosti podal za garanciji, ki bosta izdani na podlagi predloženih izjav, kar pa nikakor ne pomeni, da morata biti takšni tudi izjavi banke. Za to v razpisni dokumentaciji ni najti podlage. Sklicevanje vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije (018-219/2010-4, 018-352/2011-3) za utemeljevanje svojega razumevanja razpisne dokumentacije je tudi neutemeljeno, saj se dejansko stanje v predmetnem postopku razlikuje od tistega v referenčnih odločitvah Državne revizijske komisije po tem, da je tam naročnik pripravil tudi obrazca izjav, medtem ko v obravnavanem primeru teh ni pripravil.

Ker gre na podlagi navedenega ugotoviti, da naročnik ni natančneje določil, kaj naj sporne izjave vsebujejo (oziroma česa ne smejo vsebovati), je treba naročnikove zahteve v tem delu razlagati v korist izbranemu ponudniku. V skladu s prakso Državne revizijske komisije namreč nejasne ali dvoumne razpisne dokumentacije zaradi njene nedorečenosti ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil v mejah, ki jo razlaga take določbe razpisne dokumentacije dopušča. Ker v konkretnem primeru naročnikove zahteve glede vsebine izjav niso bile vsebinsko dorečene, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikove zahteve v tem delu mogoče razumeti tudi na način, da sta ustrezni tudi izjavi banke o izdaji bančnih garancij za pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v katerih je banka zapisala, da bo izdala zadevno garancijo v skladu z njeno poslovno politiko. Zato ponudbi izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati nepravilnosti, zaradi katerih bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno, vlagateljeve navedbe v zvezi s tem pa je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene.

Kot naslednjega je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik s pripisom "brez obbetoniranja" spremenil popis del v postavki 7, PE cev fi 80mm, in s tem oddal ponudbo, ki ni skladna s predpisanimi tehničnimi specifikacijami naročnika.

Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh tehničnih specifikacij naročnika, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila in jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi pri popisu del, ki se nanašajo na elektroinstalacije, točka VI. (NN priključek), pri postavki 7, kjer je zahtevana PE cev fi 80 mm, pripisal "(brez obbetoniranja)". Med njima pa je sporno, ali je vlagatelj s tem spremenil tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in zato oddal neprimerno ponudbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam, da je izbrani ponudnik s spornim pripisom spremenil tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ni mogoče slediti. Zgolj zaradi dejstva, da je izbrani ponudnik pri sporni postavki dodal pripis "(brez obbetoniranja)", njegove ponudbe še ni mogoče označiti za neprimerno, kot to zatrjuje vlagatelj. Kot takšno bi jo bilo mogoče označiti šele, če bi se izkazalo, da zaradi tega pripisa izbrani ponudnik ponuja cev, ki ni skladna s tisto, ki jo je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Vendar vlagatelj tega ni uspel dokazati. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da sporna postavka vsebuje obetoniranje, vendar se pri tem sklicuje na popis del oziroma na opis sporne postavke v razpisni dokumentaciji, v kateri pa je navedeno le "PE cev fi 80 mm" in nič drugega. Ob upoštevanju povezanosti trditvenega in dokaznega bremena iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki od vlagatelja zahteva, da za uspeh v sporu navede vsa dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje kršitve, ki jih očita naročniku, navedeno ni dovolj, da bi Državna revizijska komisija zgolj na tej podlagi lahko zaključila, da bi morala biti ponujena cev obetonirana. Na drugi strani je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, jasno in argumentirano pojasnil, da je iz tehnične dokumentacije PGD in PZI razvidno, da navedena postavka "PE cev fi 80 mm" ne potrebuje obetoniranja, saj poteka od razdelilne omarice do elektro jaška po steni objekta, ter da obetoniranje potrebujejo cevi, ki potekajo v tleh. Pojasnil je še, da se v praksi pri postavki popisa, ki obetoniranja ne zahteva, šteje, da je neobetonirana, in se tega v kalkulacijo ne všteva, vlagatelj pa teh naročnikovih argumentov v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, ni uspel izpodbiti ali dokazati nasprotno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je dokumentacija zahtevala, da morajo ponudniki pri postavki "PE cev fi 80 mm" ponuditi cev z obetoniranjem. Ugotovljeno pomeni, da izbrani ponudnik s pripisom "(brez obbetoniranja)" tehničnih specifikacij cevi, ki je bila zahtevana, v ponudbi ni spremenil in je (kljub pripisu) ponudil cev, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Sporni pripis v ponudbi izbranega ponudnika tako v ničemer ni spreminjal tehničnih lastnosti predmeta javnega naročila, zato ne more biti razlog za ugotovitev neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, vlagateljeve navedbe v zvezi s tem pa je treba zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja, saj izbrani ponudnik ni navedel osebe, ki bo odgovorni vodja del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik za dokazovanje kadrovske sposobnosti v ponudbi izpolniti Izjavo o sposobnostih za opravljanje poklicne dejavnosti in ekonomsko " finančni sposobnosti ter tehnični in kadrovski sposobnosti (v nadaljevanju: Izjava) z navedbo osebe, ki bo odgovorni vodja del. Stranki si tudi ne nasprotujeta v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil podpisano Izjavo, ni pa navedel odgovornega vodje del.

Vprašanje, ki je med njima sporno, pa je, ali je navedeno pomanjkljivost mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki jo je dopustno odpravljati v okviru dopolnjevanja ponudb po 78. členu ZJN-2, in ali je takšno dopolnjevanje dopustno tudi po izdaji odločitve o oddaji naročila. Naročnik je namreč izbranega ponudnika šele s pozivom z dne 10. 1. 2013, torej po tem, ko je že 27. 12. 2012 izdal Odločitev o oddaji naročila, pozval k odpravi formalne pomanjkljivosti ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik tudi odpravil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem, ko je oddal ponudbo, v kateri ni navedel, kdo bo odgovorni vodja del, oddal formalno nepopolno ponudbo (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot vlagatelj sam izpostavlja, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat odločila, da so kot formalne nepopolnosti upoštevne le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, ampak se nanašajo na obliko oziroma na prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Ponudnik mora posamezno zahtevo, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila, vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Izjavo, s katero je izjavil, da razpolaga z ustreznim osebjem, ki bo dejansko izvedel predmet javnega naročanja, ni pa navedel osebe, ki bo odgovorni vodja del. Gre torej za manjkajoče dokazilo o tem, kdo bo odgovorni vodja del, kar gre nedvomno šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki jo je dopustno odpravljati v okviru dopolnjevanja ponudb po 78. členu ZJN-2.

Vendar pa gre pritrditi vlagatelju v delu, kjer navaja, da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb dopustno le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka, to možnost pa je skladno z 80. členom ZJN-2 dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev, enako velja tudi za naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del, do sprejema naročnikove odločitve o oddaji naročila formalno nepopolna, naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Na podlagi 79. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar pa ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila. Zato je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 27. 12. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb bo moral naročnik ponovno pregledati ponudbo izbranega ponudnika in ugotoviti, ali je ta popolna, ter na podlagi izvedenega pregleda in ocenjevanja ponudb sprejeti novo odločitev o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.400,00 EUR, za materialne stroške po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) v višini 20,00 EUR, takso v višini 1.371,14 EUR ter 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: nagrado za odvetniško zastopanje v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, pavšalni znesek po tar. št. 6002 ZodvT v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, ter strošek za plačano takso za revizijski zahtevek višini 1.371,14 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni,

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.355,14 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7. 3. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- ODVETNIŠKA DRUŽBA BREZOVEC, o.p., d.o.o., Štefanova ulica 15, Ljubljana
- OBČINA AJDOVŠČINA, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina
- ELITA NAGODE d.o.o., Žapuže 11, Ajdovščina
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv " tu