018-058/2013 Javni holding Ljubljana d.o.o.

Številka: 018-058/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbiji, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Nakup nadomestnih delov za tovorna vozila in delovne stroje« - sklop 2, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj MAN Truck & Bus Slovenija d.o.o., Brnčičeva ulica 35, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Snaga, d.o.o., Povšetova ulica 6, Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja Javni holding Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.03.2013

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 12.11.2012, pod št. objave JN 12162/2012 in v Uradnem listu Evropske unije dne 17.11.2012, pod št. objave 2012/S 222-366023.

Dne 21.01.2013 je naročnik z Obvestilom o oddaji naročila št. 14-1000-I-025424/2013 oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je javno naročilo v sklopu 2 (MAN splošni deli) dodelil v izvedbo družbi PRIGO d.o.o., Podpeška cesta 10, Brezovica (v nadaljevanju: prvotno izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je v 2. sklopu prejel dve ponudbi (vlagateljevo in ponudbo prvotno izbranega ponudnika) in da je ponudba prvotno izbranega ponudnika cenovno (naj)ugodnejša in popolna.

Dne 25.01.2013 je naročnik sprejel Spremembo odločitve o oddaji naročila (dokument št. 14-1000-I-025611/2013), s katero je popravil prvotno odločitev v delu, ki se nanaša na ponujeno ceno izbranega ponudnika in na višino takse (naročnik je v obrazložitvi prvotne odločitve zamenjal ceni prvotno izbranega ponudnika in vlagatelja ter posledično pozval k plačilu takse v napačnem znesku).

Vlagatelj je dne 23.01.2013 zahteval vpogled v ponudbo prvotno izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 28.01.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 01.02.2013 naročniku posredoval dopis, v katerem ga je pozval, naj preveri reference prvotno izbranega ponudnika. Vlagatelj je navedel, da dvomi v verodostojnost predloženih referenc prvotno izbranega ponudnika.

Prvotno izbrani ponudnik je dne 01.02.2013 (po telefaksu) in istega dne (s priporočeno pošto), ki jo je naročnik prejel dne 04.02.2013, obvestil naročnika, da je pri ponujenih referencah ugotovil napako in da je bil promet z rezervnimi deli, ki se nanašajo na vozila MAN, nižji od zahtevanega v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 04.02.2013 izdal Spremembo odločitve o oddaji naročila (dokument št. 14-1000-I-025923/2013), s katero je javno naročilo oddal vlagatelju.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 25.01.2012, je vlagatelj dne 04.02.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti iz 8. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), saj v odločitvi ni navedel sestave komisije. Vlagatelj tudi navaja, da mu je naročnik pri vpogledu v ponudbo prvotno izbranega ponudnika pojasnil, da referenc izbranega ponudnika ni preverjal, s čimer je kršil prvi odstavek 77. člena ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da je pri pregledu referenčnih obrazcev prvotno izbranega ponudnika podvomil v reference, tako zaradi datumov kot tudi glede zneskov (ki so le malo presegli 50.000,00 EUR), prav tako pa tudi iz razloga, ker so bili vsi obrazci izpolnjeni z enako pisavo. Vlagatelj navaja, da je pri eni izmed družb, ki sta potrjevali reference, referenco preveril sam, pri čemer potrjevalec referenc ni vedel ne za potrjeni znesek ne za potrjeni predmet. Trgovci so namreč prvotno izbranega ponudnika poznali kot pooblaščenega serviserja za vozila Mercedes in ne MAN. Vlagatelj navaja, da je o tem obvestil naročnika, temu pa je sledila nagla odločitev prvotno izbranega ponudnika o notranji reviziji in obvestilo naročniku, da so pri predložitvi referenc naredili napako. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za postopek o prekršku, prvotno izbranega ponudnika pa izločiti iz postopka.

Naročnik je dne 11.02.2012 zahtevek za revizijo zavrgel in posledično zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je dne 04.02.2013, v skladu s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, z namenom odprave nezakonitosti, spremenil svojo odločitev o oddaji javnega naročila v 2. sklopu št. 14-1000-I-025611/2013, z dne 25.01.2013, in sprejel novo odločitev (Sprememba odločitve o oddaji naročila št. 14-1000-I-025923/2013, z dne 04.02.2013), s katero je nadomestil predhodno odločitev. Vlagatelj zato ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj je zahtevek za revizijo vložil zoper odločitev, ki je bila nadomeščena z novo odločitvijo in tako ne more več izkazati, da mu je ali bi mu lahko z zatrjevanimi kršitvami nastala škoda. Naročnik navaja, da je z namenom odprave nezakonitosti, svoja ravnanja razveljavil z izdajo nove odločitve (z dne 04.02.2013), ki jo je sprejel skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, oziroma preden je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo. Naročnik ob tem pojasnjuje, da je z novo odločitvijo izločil ponudbo prvotno izbranega ponudnika (kot nepopolno) in javno naročilo oddal vlagatelju, vlagatelj pa je prav to predlagal v zahtevku za revizijo. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da mu je prvotno izbrani ponudnik dne 01.02.2013 po elektronski pošti poslal pojasnilo o pomanjkljivosti njegove ponudbe. Prvotno izbrani ponudnik je navedel, da je ugotovil napako pri referencah, in sicer naj bi prišlo do napake pri seštevanju dobavljenih nadomestnih delov za proizvajalca vozil MAN. Isto pojasnilo je prvotno izbrani ponudnik posredoval tudi vlagatelju (naveden dopis je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo). Ob dejstvu, da je naročnik v 2. sklopu prejel samo dve ponudbi ter iz razloga, ker je predstavnik naročnika v telefonskem pogovoru dne 01.02.2013 vlagateljevi pooblaščenki (K.P.) sporočil, da bo sprejel novo odločitev, je vlagatelj lahko utemeljeno pričakoval, da bo naročnik ravnal v skladu s pooblastilom iz petega odstavka 79. člena ZJN-2. Seveda je ponudnik avtonomen pri uveljavljanju pravnega varstva, vendar je kljub temu nenavadno, da je vlagatelj (tako naglo) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj namreč (še) ni bil omejen z iztekom roka za vložitev revizijskega zahtevka, saj se je ta iztekel šele 07.02.2013, poleg tega naročnik z novo odločitvijo vlagatelja ne omejuje pri njegovi pravici uveljavljanja pravnega varstva, saj je tudi zoper njo mogoče vložiti zahtevek za revizijo.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep ter se naloži naročniku, da ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, meritorno odloči o zahtevku za revizijo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov (20 EUR za administrativne stroške). Vlagatelj navaja, da je v konkretnem primeru uveljavil svojo pravico do pravnega varstva oziroma je dne 04.02.2012 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, z dne 25.01.2013. Kot je razvidno iz povratnic, je bil zahtevek za revizijo oddan dne 04.02.2013 in ga je naročnik prejel dne 05.02.2013. Vlagatelj zatrjuje, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo izpolnjeval vse pogoje iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj ga je vložil zoper odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je bil izbran ponudnik, ki ni izpolnjeval pogojev iz razpisne dokumentacije. Naročniku pa se ni zdelo vredno preveriti dejstev, na katera ga je opozoril vlagatelj. Z navedeno kršitvijo pa je vlagatelju nastala tudi škoda v višini vrednosti javnega naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik ni ravnal zakonito, saj pravice iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 ni uveljavil pravočasno. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik svojo prvotno odločitev spremenil po vložitvi zahtevka za revizijo, zato je izdani sklep nezakonit oziroma je naročnik z zavrženjem zahtevka za revizijo, svojo pravico nezakonito razširil in hkrati zožil pravico vlagatelja, te diskrecije pa naročnik po vlagateljem prepričanju nima. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik, v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP), pravico vlagatelja upoštevati kot močnejšo v primerjavi s svojo.

Državna revizijska komisija je v predmetnem pritožbenem postopku ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo utemeljen. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN.

ZJN-2 v petem odstavku 79. člena dopušča, da lahko naročnik, če je ugotovil, da so se v postopku oddaje javnega naročila zgodile kršitve, svojo odločitev o oddaji javnega naročila na lastno pobudo spremeni in jo nadomesti z novo (novo odločitev mora vročiti vsem ponudnikom, zoper njo pa je mogoče ponovno uveljavljati pravno varstvo v rokih, ki tečejo od dneva njene vročitve). Takšno odločitev sme naročnik sprejeti vse do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, njen namen pa je, da se ugotovljene nezakonitosti odpravijo. Opisano pooblastilo ima naročnik tudi v primeru, ko je bil zoper njegovo odločitev o oddaji javnega naročila že vložen zahtevek za revizijo, pri čemer pa ZJN-2 določa, da mora naročnik v tem primeru najprej odločiti o zahtevku za revizijo in šele nato lahko spremeni tudi odločitev o oddaji naročila. Nova odločitev o oddaji naročila mora biti skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

V obravnavani zadevi je naročnik svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (Spremembo odločitve o oddaji javnega naročila št. 14-1000-I-0256114/2013, z dne 25.01.2013 oziroma odločitev, s katero je popravil prvotno Odločitev o oddaji naročila št. 14-1000-I-025424/2013, z dne 21.01.2013) po prejemu obvestila prvotno izbranega ponudnika o tem, da ni izpolnil referenčnega pogoja ter po prejemu vlagateljevega opozorila, da dvomi v verodostojnost referenc izbranega ponudnika, spremenil in jo nadomestil z novo odločitvijo (Sprememba odločitve o oddaji naročila št. 14-1000-I-025923/2013, z dne 04.02.2013). Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik novo odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov sprejel v skladu s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, oziroma da je bila nova odločitev sprejeta pred pravnomočnostjo predhodne odločitve in preden je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo. Naročnik je novo odločitev sprejel dne 04.02.2013, vlagatelj pa jo je prejel dne 05.02.2013 (iz predloženih povratnic izhaja, da je naročnik novo odločitev oddal na pošto dne 04.02.2013 in da sta jo oba ponudnika prejela dne 05.02.2013). Iz odstopljene dokumentacije tudi izhaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 04.02.2013, in sicer zoper odločitev o oddaji naročila, z dne 25.01.2013 (Sprememba odločitve o oddaji naročila št. 14-1000-I-025611/2013). Zahtevek za revizijo je vložil znotraj roka iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN (v roku osmih delovnih dni od prejema naročnikove predhodne odločitve), naročnik pa ga je prejel 05.02.2013. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo izpodbijal tista ravnanja naročnika, ki jih je naročnik storil in predstavil vlagatelju v predhodni odločitvi, saj so bile (le) te kršitve znane ob vložitvi zahtevka za revizijo, naročnik pa je še pred prejemom njegovega revizijskega zahtevka odločitev o oddaji naročila spremenil skladno z zakonskim pooblastilom iz petega odstavka 79. člena ZJN-2, in javno naročilo oddal vlagatelju.

Državna revizijska komisija iz tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo oziroma v njem navedenem (pravovarstvenem) predlogu za razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, dejansko ugodil. Naročnik je namreč z novo odločitvijo o oddaji naročila razveljavil predhodno odločitev in javno naročilo oddal vlagatelju. Iz nove odločitve je razvidno, da je ponudba prvotno izbranega ponudnika nepopolna, vlagateljeva ponudba pa popolna, v obravnavanem sklopu pa je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, prejel le ti dve ponudbi. Zato je potrebno ugotoviti, da je vlagatelju odpadel pravni interes za vodenje predrevizijskega postopka pri naročniku oziroma, da bi o zahtevku za revizijo (meritorno) odločil naročnik. Takšen zaključek Državne revizijske komisije izhaja ob smiselni uporabi določb 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami: v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopkih glede tistih vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Navedeni določbi se nanašata na situacijo, ko tožba (pritožba) ni dovoljena in jo je potrebno zavreči, ker tožnik (pritožnik) nima pravne koristi za tožbo, oziroma pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki namreč zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.

V obravnavanem primeru je vlagatelj z zahtevkom za revizijo zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila, čemur je naročnik (s sprejemom nove odločitve in preden je prejel zahtevek za revizijo) ugodil in je torej naročnik s tem dejansko izpolnil zahtevek vlagatelja. Naročnikovo odločanje o zahtevku za revizijo torej ne bi moglo več vplivati oziroma izboljšati vlagateljevega položaja v postopku oddaje javnega naročila, saj z njim ne bi mogel doseči več ali kaj drugega, kot mu je priznal naročnik z novo odločitvijo o oddaji naročila.

Glede na vsebino vlagateljevega zahtevka za revizijo bi bil lahko med strankama spor le (še) glede stroškov, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo (vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane takse in materialnih stroškov). Ker pa vlagatelj v pritožbi ni izpodbijal naročnikove odločitve o stroških (kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj v pritožbi zatrjuje le, da je ponudba prvotno izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna ter da mu je z njegovo izbiro nastala škoda v vrednosti javnega naročila, kar pa je naročnik saniral že z izdajo nove odločitve o oddaji javnega naročila oziroma z oddajo predmetnega javnega naročila vlagatelju), Državna revizijska komisija o stroških ni odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v pritožbi tudi predlaga, da mu naročnik povrne stroške postopka, kot so opredeljeno navedeni v predloženem stroškovniku in se nanašajo na sestavo pritožbe.

Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 05.03.2013



mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana
- MAN Truck & Bus Slovenija d.o.o., Brnčičeva ulica 35, Ljubljana
- PRIGO d.o.o., Podpeška cesta 10, Brezovica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu