Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-006/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

    Številka: 018-006/2013-15
    Datum sprejema: 5. 3. 2013

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Gradnja ENP s priključnimi kablovodi za elektrifikacijo Pragersko - Hodoš ter ureditev križanj proge z elektro in drugimi vodi", in na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov GH Holding d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana in C&G d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.03.2013

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji naročila št. 430-67/2012/42-00651166, z dne 16.11.2012.

    2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 09.07.2012, pod št. objave JN 7378/2012 in istega dne tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pod št. objave 2012/S 133-221091.

    Dne 16.11.2012 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-67/2012/42-00651166, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku IBE d.d., Hajdrihova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je obe prejeti ponudbi razvrstil po merilu najnižja cena, pri čemer je ugotovil, da je bila ugodnejša ponudba izbranega ponudnika. Naročnik je nato ponudbo izbranega ponudnika pregledal in ugotovil, da je pravočasna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 06.12.2012). Vlagatelj predlaga, da se odločitev o izbiri razveljavi oziroma podredno, da se revizijskemu zahtevku ugodi v delu, ki se nanaša na vpogled ter se mu dovoli dodatni vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v celoti (z izjemo podatkov, ki po zakonu niso javni) in v celoten spis naročnika, hkrati pa se mu dovoli tudi dopolnitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ni pa mu omogočil vpogleda v ključno dokumentacijo. Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost opredelil reference ponudnika in njegovih podizvajalcev ter potrdila naročnikov o referencah, podatke o referencah in delovnih izkušnjah kadrov in podizvajalcev ter osebne podatke zakonitih zastopnikov ponudnikov in podizvajalcev ter kadrov ponudnika in podizvajalca.
    Vlagatelj sumi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih referenc ter da njegova podizvajalca (Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina) ne izpolnjujeta zahteve, ki se nanaša na plačane davke in prispevke. Zato je zahteval vpogled v kadrovske reference in v dokumentacijo obeh podizvajalcev ter v naročnikov spis, da bi lahko ugotovil, ali je naročnik preveril, da imata podizvajalca plačane davke in prispevke na dan oddaje ponudbe.
    Vlagatelj zatrjuje, da so reference (tudi kadrovske) eden izmed pogojev za presojo popolnosti ponudbe, zato jih ni mogoče v celoti šteti kot poslovno skrivnost. Navedeno izhaja tudi iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-050/2011-4, zato bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v kadrovske reference. Iz tega sklepa tudi izhaja, da imena članov konzorcija, imena podizvajalcev in reference ne morejo biti varovane kot poslovna skrivnost, pa čeprav so tako opredeljene v sklepu o poslovni skrivnosti. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v sklepu št. 018-139/06, podatek o tem, kdo sodeluje na javnih razpisih, po roku za odpiranje ponudb ne more biti več zaupen. Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat navedla (sklep št. 018-139/06 in 018-046/2012), da je javen tudi podatek o referencah zasebnega subjekta, če se te nanašajo na posle, pridobljene v postopkih oddaje javnih naročil. Ker po subjektivnem kriteriju ne morejo biti izpolnjeni pogoji za zakritje kadrovskih referenc v celoti in podatkov o podizvajalcih, saj ti podatki podležejo razkritju že na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), se vlagatelju postavlja vprašanje, ali so za upravičenost zakritja teh podatkov izpolnjeni objektivni kriteriji. Vlagatelj se sklicuje na odločitev št. 018-454/2011 in navaja, da je Državna revizijska komisija v tej odločitvi zapisala, da izbrani ponudnik ni obrazložil škodljivih posledic, ki bi mu nastale zaradi razkritja dokumentov, zato objektivni kriterij poslovne skrivnosti ni bil izpolnjen. Ker ni mogel vpogledati v zahtevane dokumente, zatrjuje vlagatelj, mu je bilo onemogočeno uspešno uveljavljanje pravnega varstva.
    Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev, ki se nanašajo na kadrovske reference, in sicer v delu, ki se nanaša na strokovnjaka z nalogo odgovornega projektanta za gradnjo ENP. Strokovnjak mora biti član IZS z opravljenim strokovnim izpitom v skladu z ZGO-1 s področja gradbene stroke, imeti mora vsaj 5 let delovnih izkušenj kot odgovorni projektant pri izdelavi ene projektne dokumentacije za gradnjo, nadgradnjo ali obnovo ENP ali drugih SN ali VN električnih obratovališč za transformacijo in distribucijo električne energije, referenčni objekt pa mora biti izdelan za projektantsko predračunsko vrednost projektiranih rešitev v vrednosti najmanj 8 % ponudbene vrednosti z DDV. Tudi podizvajalca izbranega ponudnika Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina po vlagateljevem mnenju ne izpolnjujeta pogojev razpisne dokumentacije, saj na dan oddaje ponudbe nista imela plačanih davkov in prispevkov ter sta imela blokirane račune.
    Vlagatelj še navaja, da je pri vpogledu v naročnikov spis pregledal tudi izpis elektronske pošte, poslane iz naslova izbranega ponudnika na naslov naročnika. Iz nje izhajajo komentarji izbranega ponudnika o tem, zakaj naj bi bil vlagatelj neprimeren za sodelovanje. Ob dejstvu, da navedena elektronska komunikacija očitno kaže na kršitev načela transparentnosti in načela enakopravnosti, ne more biti opredeljena kot poslovna skrivnost.
    Poleg tega se je izbrani ponudnik s pogodbo zavezal, da bo v predmetnem postopku nastopal kot vlagateljev podizvajalec. V 5. točki te pogodbe sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bosta kot poslovno skrivnost obravnavali vse podatke, tehnične podlage in vse ostale informacije, ki se nanašajo na ponudbo. Ker izbrani ponudnik nastopa kot vlagateljev podizvajalec, je seznanjen s podatki, ki se nanašajo na ponudbo. Naročnik izbranega ponudnika ne bi smel izbrati že zaradi kršitev temeljnih načel in izigravanja konkurence.
    Vlagatelj na koncu še navaja, da je izbrani ponudnik odklenil celice ter spremenil popise, s čimer je ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 18.12.2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam vlagatelja nasprotuje in zatrjuje, da je vlagatelj v njegove reference in v reference njegovega podizvajalca opravil vpogled ter pridobil ustrezne fotokopije. Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelju v reference njegovih kadrov vpogled ni bil omogočen, saj jih je označil z oznako zaupno. Izbrani ponudnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije in zatrjuje, da je poseben status ponudbene dokumentacije razumljiv, saj se ponudniki v njej predstavijo naročniku in pri tem razkrijejo podatke, ki predstavljajo njihove poslovne skrivnosti ali druge zaupne podatke (kot npr. osebne podatke o kadrih). Državna revizijska komisija je zapisala (sklep št. 018-148/2009 in 018-074/2009), da obrazec z življenjepisi vsebuje osebne podatke, ki jih mora naročnik varovati na podlagi 22. člena ZJN-2, prav tako pa je tudi že navedla (sklep št. 018-410/2011), da so podatki o osebju, ki bo vodilo izvedbo del ter njihove strokovne kvalifikacije, upravičeno določeni kot poslovna skrivnost. Izbrani ponudnik navaja, da je vlagateljevo sklicevanje na sklep št. 018-50/2011 pravno zgrešeno, saj se je v konkretni zadevi seznanil s tem, kdo so izbrani ponudnik in njegovi podizvajalci. Izbrani ponudnik tudi navaja, da ne zadostuje le splošno zatrjevanje, da je potrebno preveriti celotno ponudbo, temveč mora biti v zvezi z vpogledom v konkretni dokument izražen sum, da gre pri tem za specificirano kršitev pravil javnega naročanja, česar pa vlagatelj ni izrazil. Zakon o davčnem postopku (Uradni lis RS, št. 117/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZDavP-2) pa tudi določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost.
    Izbrani ponudnik še navaja, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-181/2012 zavrnila zahtevek za revizijo takratnega vlagatelja in zapisala, da mora vlagatelj navesti, v katere podatke iz obrazca BON 2 mu vpogled ni bil omogočen, tudi sicer pa je Državna revizijska komisija takrat sama preverila izpolnjevanje pogojev v zvezi s tem obrazcem.
    Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj zgolj sumi, da (izbrani ponudnik) ne izpolnjuje kadrovskih referenc ter da imata njegova podizvajalca (Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina) na dan oddaje ponudbe neplačane davke in prispevke, pri čemer pa suma ne utemelji. Vsebina zahtevka torej nima potrebnega trditvenega in dokaznega substrata. Enako velja za navedbe, ki se nanašajo na izpis elektronske pošte naročnika, poslane iz naslova izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik opozarja, da tako splošne in pavšalne navedbe, iz katerih ni razvidno kaj vlagatelj zatrjuje in dokazuje, kdaj naj bi kršitev nastala in katero kršitev naj bi naročnik storil, ni mogoče preveriti.
    Izbrani ponudnik nasprotuje vlagateljevi ugotovitvi, da bi moral naročnik preveriti, ali imata podizvajalca izbranega ponudnika na dan oddaje ponudb plačane davke in prispevke, prav tako se tudi ne strinja z vlagateljevimi domnevami, da tega pogoja ne izpolnjujeta ter da imata oba na dan oddaje ponudbe blokirane račune. Naveden očitek pa je tudi sicer brezpredmeten, saj se zahteva naročnika, da noben transakcijski račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti, nanaša le na ponudnika. Izbrani ponudnik zatrjuje, da so vsi njegovi podizvajalci v zvezi s tem predložili zahtevana obrazca in s tem izpolnili pogoj naročnika, kar naj preveri tudi Državna revizijska komisija. Izbrani ponudnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-136/2012, 018-339/2011, 018-264/2011, 018-147/2011 in 018-010/2011) in zatrjuje, da so bili vsi takratni zahtevki za revizijo zavrnjeni iz razloga, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja tudi sam. Izbrani ponudnik navaja, da je Državna revizijska komisija zapisala, da sta izvedba in čas preveritve ponudbe v izključni domeni naročnika in ne Državne revizijske komisije, zato določba prvega odstavka 77. člena ZJN-2 ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi lahko ponudnik uveljavljal izločitev konkurenčnega ponudnika, tako pa tudi ne podlage, na kateri bi lahko vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Ker v konkretnem primeru naročnik še ni preveril ponudbe izbranega ponudnika v smislu 77. člena ZJN-2, naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-2.
    Izbrani ponudnik navaja, da v vlagateljevi ponudbi sodeluje zgolj kot podizvajalec in ni seznanjen z nobenimi drugimi informacijami. Že iz primerjave obeh ponudbenih cen je razvidno, da izbrani ponudnik ni bil seznanjen z nobenimi podatki iz vlagateljeve ponudbe. Izbrani ponudnik na koncu še zatrjuje, da ni odklenil celic in ni spremenil popisov ter da je njegova ponudba v celoti skladna z razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

    Naročnik je s sklepom št. 430-67/2012/65-00651166, z dne 28.12.2012, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa je naročnik opisal potek predrevizijskega postopka, povzel navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika ter podal zaključek, da je njegova odločitev iz sklepa utemeljena.

    Vlagatelj se je dne 07.01.2013 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da mora naročnik, skladno s četrtim odstavkom 42. člena ZJN-2, izločiti ponudnika, če ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov ali prispevkov za socialno varnost. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora te pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec (sedmi odstavek 42. člena ZJN-2). Naročnik je v konkretnem primeru zahteval, da ponudnik na dan roka za oddajo ponudb ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost in enako zahtevo postavil tudi za podizvajalce. Določba drugega odstavka 41. člena ZJN-2 definira dolžno ravnanje naročnika, da odda javno naročilo šele potem, ko preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Vlagatelj pojasnjuje, da sme naročnik v zvezi s spornimi obveznostmi od Davčnega urada Republike Slovenije, brez soglasja ponudnika, na katerega se podatki nanašajo, skladno s tretjim odstavkom 19. člena ZDavP-2, zahtevati relevantne podatke, pri čemer je dolžan te podatke v okviru preverjanja popolnosti ponudbe pridobiti sam. Vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da drugi odstavek 77. člena ZJN-2 izrecno določa, da kadarkoli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezen ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. Naročnik pa ni preveril vlagateljevih tozadevnih očitkov, kar po vlagateljevem prepričanju kaže na preferiranje izbranega ponudnika in diskriminacijo vlagatelja. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj od Davčne uprave Republike Slovenije zahteva pojasnila, ali sta imeli družbi Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina na dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb, poravnane vse evidentirane davke, prispevke in druge obvezne dajatve.

    Naročnik je z vlogama št. 430-67/2012/66-00651166, z dne 02.01.2012, in z dne 08.01.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija je z dopisoma št. 018-6/2013-7 in 018-6/2013-8, z dne 23.01.2013, Davčno upravo Republike Slovenije (Davčni urad Ljubljana, izpostava Domžale in Davčni urad Nova Gorica, Izpostava Ajdovščina) zaprosila za pojasnila o tem, ali sta imeli družbi Eprojekt d.o.o., Brodišče 9, Trzin in Marc d.o.o., Vipavska cesta 4/j, Ajdovščina na dan 14.09.2012 plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost. Državna revizijska komisija je zahtevani pojasnili prejela dne 04.02.2013 (od Davčnega urada Nova Gorica) in dne 13.02.2013 (od Davčnega urada Ljubljana).

    Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med strankama je spor zlasti v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in posledično popolna v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker sta imela dva njegova podizvajalca (družbi Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina) na dan roka za oddajo ponudb, neporavnane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost in blokirane račune ter tudi zato, ker izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve, ki se nanaša na reference odgovornega projektanta za gradnjo ENP. Vlagatelj prav tako očita naročniku, da mu ni omogočil vpogleda v vso zahtevano (ponudbeno in spisovno) dokumentacijo, zaradi česar mu je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik izbranega ponudnika izločiti tudi zato, ker v njegovi ponudbi nastopa kot podizvajalec in je bil seznanjen z vsemi podatki iz njegove ponudbe. Prav tako vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik odklenil celice in spremenil popise.

    Vlagatelj najprej zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna iz razloga, ker naj bi imela dva njegova podizvajalca (družbi Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina) na dan roka za oddajo ponudb, neporavnane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost.

    Skladno z določbo četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika), mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov, v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Kadar ponudnik namerava izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila (sedmi odstavek 42. člena ZJN-2).

    Naročnik je pogoje za ugotavljanje sposobnosti navedel v točki 2.4 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji za sodelovanje). V točki 5 točke 2.4.1 (Dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje - 42. člen ZJN-2) je zapisal:

    "V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se lahko prijavi ponudnik, ki izpolnjuje naslednji osnovni pogoj:

    Na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika.
    Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju osnovne sposobnosti in sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti (obrazec 4.1, točka 5).

    Če ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora pogoje iz točk 4.a in 5 izpolnjevati tudi podizvajalec (izjava o tem je obvezna priloga k seznamu podizvajalcev iz obrazca 4.3)."

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da namerava predmetno javno naročila izvesti z osmimi podizvajalci, med njimi tudi z družbama Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina. Izbrani ponudnik je za vsakega izmed njih predložil oba zahtevana obrazca, in sicer Obrazec 4.3.1 - Podatki o podizvajalcu (v katerega je, za vsakega izmed osmih podizvajalcev, vpisal vse zahtevane podatke - naziv, polni naslov, matično in davčno številko, številke transakcijskih računih z navedbami bank ter podatke o delih, ki jih bodo izvedli - predmet in količino del, vrednost del, kraj izvedbe ter rok izvedbe del) in Obrazec 4.3.2 - Obvezne izjave za vsakega izmed podizvajalcev. S podpisom slednjega so podizvajalci med drugim potrdili (druga alineja tretjega odstavka), "da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nimajo neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imajo svoj sedež ali določbami države naročnika" ter da so "navedeni podatki resnični in da pooblaščajo naročnika, da te navedbe preveri v uradnih evidencah državnih organov, organov lokalnih skupnosti in drugih nosilcev javnih pooblastil." Za navedbe iz obrazca, ki jih v uradnih evidencah ni možno preveriti, pa so se zavezali, da bodo v zvezi z njimi "na poziv naročnika v določenem roku predložili zahtevana dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev".

    Naročnik je predmetni očitek zavrnil z obrazložitvijo, da je izbrani ponudnik tudi za navedena podizvajalca predložil izjavo o tem, da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nimata neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost in da lahko ponudbo izbranega ponudnika, skladno z določilom 77. člena ZJN-2, tozadevno preveri tudi kasneje oziroma kadarkoli pred podpisom ponudbe. Naročnik se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-136/2012, 018-339/2011, 018-264/2011, 018-147/2011 in 018-010/2011.

    Po določbi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki ureja vsebinsko odločanje naročnika o zahtevku za revizijo, mora naročnik, upoštevajoč navedbe v zahtevku za revizijo, presoditi, ali je zahtevek za revizijo utemeljen ali ne, ter na tej podlagi sprejeti odločitev in jo pisno obrazložiti. Zakon določa tudi, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča (drugi odstavek 28. člena ZPVPJN). Ob navedenem ne more biti upoštevno dejstvo, da sta se naročnik in izbrani ponudnik zanašala na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-136/2012, 018-339/2011, 018-264/2011, 018-147/2011 in 018-010/2011, saj nista poznala vseh relevantnih okoliščin, ki so vplivale na te odločitve. Naročnik in izbrani ponudnik sta očitno spregledala, da so takratni vlagatelji pri dveh izmed njih svoje očitke o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika utemeljevali na dejstvih, ki so nastopila šele po poteku roka za oddajo ponudb (sklep št. 018-10/2011 in 018-339/2011), v zadevi št. 018-147/2011 pa je takratni vlagatelj izpodbijal odločitev o priznanju sposobnosti v konkurenčnem dialogu, ki je že postala pravnomočna (in uveljavitev pravnega varstva zoper njo ni bila več mogoča). Iz odločitve št. 018-264/2011 je razvidno, da takratni vlagatelj ni zatrjeval, da imata tedaj izbrani ponudnik in njegov podizvajalec neplačane zapadle obveznosti iz naslova davkov in prispevkov (pač pa je naročniku očital le, da navedenega dejstva ni preveril), iz odločitve št. 018-136/2012 pa izhaja, da takratni vlagatelj ni uspel dokazati, da tedaj izbrani ponudnik ni usposobljen za eno izmed postavljenih naročnikovih zahtev.

    ZJN-2 v šestem odstavku 41. člena določa, da ponudniku (ne glede na druge določbe tega zakona) ni potrebno predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco. V tem primeru podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. To pomeni, da bi moral naročnik v obravnavanem primeru sam preveriti, ali sta imela podizvajalca izbranega ponudnika (družbi Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina) plačane vse prispevke za socialno varnost in davke na dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb (kot že izhaja iz te obrazložitve, so ga vsi podizvajalci izbranega ponudnika tudi sicer izrecno pooblastili, da lahko te podatke preveri v uradnih evidencah). Ker tega niti v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb niti v predrevizijskem postopku (na podlagi drugega odstavka 28. člena ZPVPJN) ni storil, je Državna revizijska komisija, z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja, od Davčne uprave Republike Slovenije, na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN, zahtevala pojasnila, ali sta imeli družbi Eprojekt d.o.o., Trzin in Marc d.o.o., Ajdovščina (torej dva izmed osmih nominiranih podizvajalcev izbranega ponudnika) na dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb (to je dne 14.09.2012), poravnane vse zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost. V pojasnilih, ki jih je Državna revizijska komisija prejela dne 04.02.2013 (za družbo Marc d.o.o., Vipavska cesta 4/j, Ajdovščina) in dne 13.02.2013 (za družbo Eprojekt d.o.o., Brodišče 9, Trzin), je Davčna uprava Republike Slovenije navedla, da je imela družba Marc d.o.o., Vipavska cesta 4/j, Ajdovščina na dan 14.09.2012 neporavnane zapadle obveznosti tako iz naslova prispevkov za socialno varnost kot tudi iz naslova davkov, družba Eprojekt d.o.o., Brodišče 9, Trzin pa je imela na dan 14.09.2012 neporavnane zapadle davčne obveznosti. Ker je iz pojasnil Davčne uprave Republike Slovenije, prejetih tekom revizijskega postopka, razvidno, da ponudba izbranega ponudnika v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni izpolnjevala pogoja iz sedmega odstavka 42. člena ZJN-2 in iz točke 5 točke 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku sledila in razveljavila izpodbijano odločitev.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku v primarnem delu ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji osnovne sposobnosti izbranega ponudnika ugotovila kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, preostalih revizijskih navedb ni obravnavala. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz tega sklepa.

    V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisija iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane takse (v znesku 10.000,00 EUR), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške - stroške za takso v višini 10.000,00 EUR

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je zahteval povračilo odvetniških stroškov za zastopanje izbranega ponudnika in materialne stroške. Državna revizijska komisija je njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija, kadar sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, od naročnika zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

    Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za "Gradnja ENP s priključnimi kablovodi za elektrifikacijo Pragersko - Hodoš ter ureditev križanj proge z elektro in drugimi vodi", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

    Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, dne 05.03.2013

    predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
    predsednik Državne revizijske komisije




    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova 4, Ljubljana
    - GH Holding d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana
    - C&G d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana
    - IBE d.d., Hajdrihova 4, Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
    - Arhiv tu (spis)

    Natisni stran