018-057/2013 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-057/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila »Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje geodetskih storitev na območju Mestne občine Ljubljana za obdobje 2012 - 2015«, v zvezi s pritožbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 3. 2013

ODLOČILA

Pritožba vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje geodetskih storitev na območju Mestne občine Ljubljana za obdobje 2012 - 2015", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 14. 12. 2012, pod št. objave JN13531/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 18. 12. 2012, pod št. objave 2012/S 243-399819.

Vlagatelj je, kot zagovornik javnega interesa, pri naročniku z vlogo z dne 30. 1. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije. Predlaga, da naročnik spremeni razpisne pogoje v delu, ki se nanašajo na ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov v primeru oddaje skupnih ponudb (glede zahtevane višine izkazanih prihodkov) tako, da bodo ti sorazmerni s predmetom javnega naročila in ne bodo v nasprotju s pravili konkurence.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 4. 2. 2013, pod št. 430-188/2012-23, zahtevek za revizijo zavrgel. Navaja, da je zahtevek za revizijo prepozen, saj deveti odstavek 25. člena ZPVPJN zagovorniku javnega interesa omogoča vložitev zahtevka za revizijo v osmih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, najpozneje pa v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj je dne 17. 1. 2013 prejel prijavo geodetskih podjetij in je bil najkasneje s tem dnem seznanjen z zadevo, zato bi moral zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do dne 29. 1. 2013. Zahtevek za revizijo je bil oddan na pošto dne 30. 1. 2013 in je zato prepozen, naročnik pa ga je, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 2. 2013 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je zahtevo za pravno varstvo javnega interesa vložil na podlagi 6. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da se pravno varstvo javnega interesa uveljavlja pod pogoji, določenimi v tem členu in v tretjem odstavku, da se zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem postopku lahko vloži v katerokoli fazi postopka oddaje javnega naročila, vendar najpozneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, po končanem predrevizijskem postopku pa se lahko uveljavlja pravno varstvo v revizijskem postopku. Po mnenju vlagatelja si navedena določba 6. člena ZPVPJN in določba devetega odstavka 25. člena nasprotujeta, iz obrazložitve 25. člena predlagateljevega gradiva za sprejem ZPVPJN pa ne izhaja namen derogacije oziroma razširitve 6. člena. Vlagatelj je prepričan, da ni možen zaključek, da deveti odstavek 25. člena zgolj podrobneje ureja 6. člen, saj bi se v tem primeru moral vsaj sklicevati nanj ali se gibati v njegovih mejah. Iz dikcije četrtega odstavka 6. člena izhaja, da zakonodajalec samo postopek sodnega varstva ni uredil v tem členu in se sklicuje na posebne določbe v 42. členu. Razlaga, ki bi spremenila jasno normo glede načina vlaganja zahteve iz 6. člena, ki izrecno določa, da so zgolj v tem členu urejeni pogoji za varstvo javnega interesa ter bi dala prednost razlagi iz devetega odstavka 25. člena, bi bila zato po mnenju vlagatelja arbitrarna in v nasprotju z načeli pravne države. Zato je treba po mnenju vlagatelja določbe razlagati tako, da lahko zagovornik javnega interesa vloži zahtevo v katerokoli fazi postopka oddaje javnega naročila, prav tako pa jo lahko vloži v roku osmih dni od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, najpozneje pa v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj dalje izpostavlja, da četudi se razlaga naročnika upošteva kot pravilna, je naročnik dejansko stanje nepravilno ugotovil, ker se sklicuje na to, da je vlagatelj za kršitev izvedel dne 17. 1. 2013 in se je zato osemdnevni rok iztekel dne 29. 1. 2013. Vlagatelj poudarja, da se v okviru svoje dejavnosti oziroma pristojnosti ne prijavlja na javna naročila, niti ne spremlja objav javnih naročil, temveč nastopa kot zagovornik javnega interesa na področju varstva konkurence in lahko, če oceni, da je ta interes ogrožen zaradi ravnanj naročnika, vloži zahtevek za revizijo. Vlagatelj je v obravnavanem primeru od anonimnega prijavitelja prejel prijavo, v kateri so navedena določena dejstva in očitki glede ravnanj naročnika, ki jih je vlagatelj moral preveriti, saj prejema številne prijave in se mnoge izkažejo za neutemeljene ali neresnične. Zato je naročniku posredoval zahtevo in mu določil rok za odgovor, nato pa je tri delovne dni po prejemu odgovora po elektronski pošti oziroma naslednji dan po prejemu odgovora, poslanega po navadni pošti, dne 30. 1. 2013, podal zahtevo za varstvo javnega interesa. Vlagatelj izpostavlja, da iz same razpisne dokumentacije in anonimne prijave niso izhajale utemeljitve postavljenih kriterijev, ampak je to podal naročnik šele v odgovoru, s katerim se je vlagatelj seznanil dne 25. 1. 2013, zato je šele s tem dnem izvedel za kršitev in je nato iz razlogov, ki so izhajali iz odgovora naročnika, vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka. Hkrati je podal pripravljalno vlogo, v kateri je izrazil svoja stališča do pritožbenih očitkov vlagatelja.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo vlagatelja kot prepoznega ravnal skladno z določili ZPVPJN.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini. ZPVPJN roke za vložitev zahtevka za revizijo ureja v 25. členu. Ta v prvem odstavku določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, vloži v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali prejema povabila k oddaji ponudb. Zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B ali če naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od deset delovnih dni; v tem primeru se zahtevek za revizijo lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb (drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Ne glede na navedene določbe lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Za vložitev zahtevka za revizijo torej veljajo roki, ki jih določajo (specialne) določbe 25. člena ZPVPJN, zaradi česar stališču vlagatelja, da določbe 6. člena ZPVPJN (pravno varstvo javnega interesa) dajejo možnost vložitve zahtevka za revizijo kadarkoli v katerokoli fazi postopka oddaje javnega naročila ter še dodatno v rokih, ki jih določa 25. člen ZPVPJN, ni mogoče slediti. Določbe 6. člena ZPVPJN so namreč uvrščene v poglavje, ki ureja predmet urejanja zakona in temeljna načela, ki veljajo za vse postopke pravnega varstva. Določba 6. člena ZPVPJN določa splošne pogoje za pravno varstvo javnega interesa v postopkih javnega naročanja, ki morajo biti izpolnjeni zato, da je zagotovljeno pravno varstvo javnega interesa. Tako je v prvem odstavku določeno, da lahko pravno varstvo uveljavljajo (le) zagovorniki javnega interesa, ki so navedeni v drugem odstavku in pod pogoji, ki jih določa ta člen. Kolikor se zahteva za pravno varstvo javnega interesa vloži v predrevizijskem postopku (torej pri naročniku), potem se lahko vloži v katerokoli fazi postopka (npr. v fazi, ko še teče rok za predložitev ponudb, po sprejemu odločitve o oddaji naročila ipd.), vendar najpozneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, po končanem predrevizijskem postopku pa se lahko pravno varstvo uveljavlja v revizijskem postopku (pred Državno revizijsko komisijo). Navedene določbe torej dajejo splošni okvir dopustnosti pravnega varstva javnega interesa, pri čemer ne izključujejo drugih pravil ZPVPJN, ki veljajo za predrevizijski in revizijski postopek, tako tudi ne pravil, ki urejajo roke za vložitev zahtevka za revizijo (ti so za zagovornike javnega interesa daljši kot za ostale vlagatelje) in katerih namen je zagotovitev jasnosti in varnosti pravnih položajev. Vlagatelju zato ni mogoče pritrditi v tem, da je treba določbe 6. člena ZPVPJN razlagati v kontekstu širjenja rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki jih določa 25. člen ZPVPJN, s tem povezane pritožbene očitke pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je naročnik obvestilo javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 14. 12. 2012 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 18. 12. 2012, da je rok za predložitev ponudb potekel dne 28. 1. 2013 in da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 30. 1. 2013, potem ko je dne 17. 1. 2013 v vednost prejel prijavo "geodetskih podjetij" glede domnevnih nezakonitih razpisnih pogojev v delu, ki se nanašajo na preverjanje finančne sposobnosti ponudnikov (glede zahtevane višine izkazanih prihodkov). Prijavitelji v prijavi vlagatelju tudi predlagajo vložitev zahtevka za revizijo za zaščito javnega interesa skladno z določbami 6. člena, v zvezi s 25. členom ZPVPJN. Kot to navaja vlagatelj in kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj po prejemu navedene prijave naročniku dne 23. 1. 2013, po elektronski pošti, in dne 24. 1. 2013, po priporočeni pošti, podal zahtevo, da mu do dne 25. 1. 2013 posreduje pojasnila v zvezi s postavljenim spornim pogojem za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov (da navede objektivne razloge za določitev pogoja, zlasti glede na ocenjeno vrednost naročila ter pojasnilo, zakaj ni omogočena oddaja skupne ponudbe več ponudnikom, ki bi skupaj pogoj skupaj izpolnili). Vlagatelj je naročnikova pojasnila prejel dne 25. 1. 2013, po elektronski pošti, in dne 29. 1. 2013, po pošti s povratnico. V spisovni dokumentaciji se nahaja tudi uradni zaznamek predstavnika naročnika, da je v zvezi z zahtevo vlagatelja (prejeto dne 23. 1. 2013) dne 25. 1. 2013 kontaktiral kontaktno osebo vlagatelja, ta pa je pojasnila, da roka za podajo pojasnil ne morejo podaljšati, ker se jim izteka osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno. Vlagatelj je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo, vložil potem, ko je rok za predložitev ponudb (dne 28. 1. 2013) potekel in po preteku roka osmih delovnih dni od dne 17. 1. 2013 (ki se je iztekel dne 29. 1. 2013), ko je, tudi po oceni Državne revizijske komisije, izvedel oziroma bi vsaj moral vedeti za domnevne kršitve naročnika. Tega dne je bil vlagatelj opozorjen na domnevno nezakonite razpisne pogoje in, kot to navaja tudi sam v zahtevku za revizijo, je po prejemu prijave vpogledal na portal javnih naročil, kjer je bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu, skupaj z razpisno dokumentacijo. Zato se je vlagatelj že tega dne seznanil z domnevnimi kršitvami naročnika, česar se je očitno zavedal tudi sam, saj je naročniku postavil rok za pripravo pojasnil, predstavnika naročnika pa celo sam opozoril na iztek osemdnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ravnanje vlagatelja, ki je po prejemu prijave od naročnika zahteval določena pojasnila glede postavitve spornega pogoja, zato v zadevnem primeru ni mogoče upoštevati kot dejstva, ki bi podaljšalo zakonski (prekluzivni) rok za vložitev zahtevka za revizijo, ampak ga gre razumeti kvečjemu v smeri, da se je vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo želel dodatno prepričati o razlogih za postavitev pogoja oziroma morebiti doseči spremembo pogoja, ne da bi bilo potrebno vložiti zahtevek za revizijo. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da je v naročnik prav v zvezi s spornim pogojem na portalu javnih naročil prejel več vprašanj in opozoril o njegovi domnevni nezakonitosti (med drugim tudi vprašanje, zakaj in na podlagi kakšnih objektivnih okoliščin se je odločil za višino prihodka, glede na ocenjeno vrednost naročila, kar je smiselno enako zahteval tudi vlagatelj od naročnika dne 23. 1. 2013), kar še dodatno potrjuje zaključek, da je vlagatelj vsaj moral vedeti za domnevne kršitve naročnika s prejemom prijave in vpogleda v razpisno dokumentacijo, ki je bila dostopna že z dnem objave obvestila o naročila. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu ni sledila vlagatelju in je s tem povezane pritožbene očitke kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj s pritožbo ni uspel dokazati, da je naročniku pri sprejemu odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo ravnal v nasprotju z ZPVPJN, zato je pritožbo vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 1. 3. 2013

Vida Kostanjevec
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova 28, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu