018-016/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste

Številka: 018-016/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »rekonstrukcijo ceste RT-910/1130 Sorica–Podboršt; Etapa IV od km 4 + 500 – 4 + 640 in na delu etape III« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Rafael, d. o. o., Savska cesta 24, Sevnica, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 21. 2. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 18. 5. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5286/2012) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-231/2011/20 911 z dne 19. 11. 2012, ki ga je odposlal 20. 11. 2012, sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) v vrednosti 2.104.082,56 eurov z DDV. Naročnik je 22. 11. 2012 sodelujočim ponudnikom znova odposlal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-231/2011/20 911, tokrat z datumom 21. 11. 2012, iz katerega je razvidno, da vrednost ponudbe izbranega ponudnika znaša 2.602.962,25 eurov z DDV. Naročnik je v tem drugem dokumentu navedel, da zaradi napačne navedbe ponudbene vrednosti razveljavlja prvotno odločitev in izdaja novo.

Z vlogo z dne 22. 11. 2012 je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbe. Naročnik je vpogled organiziral 26. 11. 2012 (zapisnika št. 43001-231/2011/25 in 43001-231/2011/26) in izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument št. 43001-231/2011/27 z dne 27. 11. 2012).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 12. 2012 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna in nepravilna, saj se vrednost posla in podatki o vrednosti posla za ponudnika in podizvajalca ne ujemajo z vrednostmi v rekapitulaciji del, predložena menica ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, postavke št. 5, 14 in 15 pa so take, da je ponudba neobičajno nizka,
" je naročnik nepravilno označil referenco za neskladno z zahtevami iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije, saj je v referenčnem delu izvedel armiranobetonske zidove, naročnikov očitek, ki se nanaša na nasute košare, polnjene z zmrzlinsko odpornim kamenjem (gabioni), in zaščite brežin z mrežami, pa je brezpredmeten, saj čeprav ti deli ne izhajata iz predložene reference, gre za postranska dela v okviru projekta, primerljivost del pa ne zahteva njegove identičnosti,
" je nemogoče preveriti, ali predložene reference izbranega "vlagatelja" (očitno ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) tudi izpolnjujejo prav se postavke iz rekapitulacije del, saj, kolikor je vlagatelju znano, iz nobene izmed referenc izbranega ponudnika ni razvidno, da je izvedel gabione v ponujeni vrednosti.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 17. 12. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za izpodbijanje njegove ponudbe, sicer pa je zahtevek za revizijo neutemeljen. Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov.

Naročnik je s sklepom št. 43001-231/2011/34 z dne 7. 1. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" ponudba izbranega ponudnika ni nepopolna, naročnik pa ponudbe izbranega ponudnika ni ocenil kot neobičajno nizke,
" vlagateljeva ponudba je najcenejša, vendar vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj se vlagateljeva referenca nanaša na izvedbo upogibnih konstrukcij, ne pa težnostnih, ki so predmet tega javnega naročila, naročnik pa je pri primerjavi med referenčnim delom in ponudbenim predračunom upošteval najpomembnejše sklope posameznih del oziroma tiste posamezne postavke, ki so specifične in za katere je mogoče objektivno utemeljiti, da so tako pomembne pri izvedbi javnega naročila, da morajo biti izkazane tudi v referenci,
" referenčni posel se razlikuje tako po zahtevnosti kot po načinih varovanja, ne dela ne količine pa niso primerljivi razpisanemu javnemu naročilu,
" ni enačil istovrstnosti referenc z identičnostjo postavk,
" referenca izbranega ponudnika ustreza zahtevam iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-231/2011/35 z dne 14. 1. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 1. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrača, opozarja pa tudi, da je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvič navedel nekatere razloge, teh pa Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati pri odločanju.

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-16/2013-4 z dne 7. 2. 2013).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik z obema dokumentoma "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-231/2011/20 911, prvi z dne 19. 11. 2012 in drugi z dne 21. 11. 2012, sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, razlika med njima pa je v podatku o vrednosti te ponudbe: vrednost, ki jo je naročnik navedel prvič, je vrednost vlagateljeve ponudbe, vrednost, ki jo je naročnik navedel drugič, pa je vrednost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (ki jo je sicer zahteval po prejemu prvega dokumenta), drugačen podatek o vrednosti ponudbe izbranega ponudnika pa ni vplival na vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva po ZPVPJN. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je treba šteti drugi dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-231/2011/20 911 za popravek prvega dokumenta (kar navaja vlagatelj) ali pa za novo odločitev o oddaji javnega naročila (kar navaja naročnik), saj je v zadevi ključno, da je naročnik vlagatelja obakrat enako seznanil, da je izbral ponudbo (istega) ponudnika, ki ni vlagatelj, in da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker vlagatelj "ne izkazuje referenc za prevzeta dela". Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da v vlagateljevih referenčnih delih ni 1. armirano betonskih zidov, 2. nasutih košar, polnjenih z zmrzlinsko odpornim kamenjem (gabionov), in 3. zaščite brežin z mrežami, navedel pa je tudi, da "pri nekaterih istovrstnih delih količine referenčnega dela niso primerljive količinam iz ponudbe (izdelava drenaže, utrditev jarkov s kanaletami iz cementnega betona 110/40, široki izkopi)". Naročnik je torej v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja zaradi neprimerljivosti (povzeto) 1. vrste del in 2. količine del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral, čeprav naj bi bila nepopolna in neobičajno nizka.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične sposobnosti (45. člen ZJN-2), količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo pa mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Način dokazovanja tehnične sposobnosti določa 45. člen ZJN-2. Vendar 45. člen ZJN-2 ne določa konkretnih vsebin minimalne stopnje sposobnosti, pač pa je njena določitev, glede na osmi odstavek 41. člena ZJN-2, omogočena naročniku.

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2 naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2.

Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. V prvi alinei točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (str. 8"9 razpisne dokumentacije):
"Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (primeroma na nivoju
postavk iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.
Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v
primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost
posla pomeni vrednost skupaj z DDV.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer:
pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, ") o
izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri
investitorju oziroma delodajalcu."

Vlagatelj je v ponudbi zase predložil na obrazcu, katerega sestavine je naročnik določil vnaprej, podatke za referenčni posel "sanacija plazov 'Kavče' na cesti R3-964/1268 Velenje"Dobrteša vas", kot investitor pa je naveden naročnik.

Iz referenčnega pogoja je razvidno, da naročnik zahteva dokazovanje vsaj enega istovrstnega (ne pa enakega) posla, pri čemer je istovrstnost posla treba ugotavljati glede na tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz referenčnega pogoja je tudi razvidno, da se dela iz specifikacije naročila ugotavljajo primeroma na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del, kar omogoča sklepanje, da za ugotavljanje istovrstnosti posla niso ključne samo postavke na nivoju rekapitulacije popisa del, temveč tudi postavke iz samega popisa del. Ker je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila rok za predložitev ponudb že potekel, ugovori zoper oblikovanje vsebine obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije ne morejo biti uspešni (prim. prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN), lahko pa vlagatelj uspešno ugovarja načinu tolmačenja tako oblikovane vsebine obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije, saj je naročnik tolmačil te vsebine na način, ki ga vlagatelj izpodbija, v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb (torej po poteku roka za predložitev ponudb).

Državna revizijska komisija dodaja, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (prvi odstavek 9. člena ZJN-2) zavezuje naročnika tudi pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb. Zato ustrezno pripravljena razpisna dokumentacija zmanjšuje možnost naročnikove nedopustne diskrecije. Morebitno nevarnost pred naročnikovo nedopustno diskrecijo pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb lahko ponudniki zmanjšajo tako, da pravočasno uveljavljajo pravno varstvo zoper vsebino objave obvestila o naročilu in razpisne dokumentacije.

Naročnik je v obrazcu rekapitulacija predstavil, da se bodo izvajala dela za 1. cesto (in sicer 1 preddela, 2 zemeljska dela in temeljenje, 3 voziščne konstrukcije, 4 odvodnjavanje, 5 gradbena in obrtniška dela, 6 oprema cest, 7 tuje storitve in ostalo, 8 nepredvidena dela), 2. oporne in podporne konstrukcije (in sicer 1 zemeljska dela in temeljenje, 2 odvodnjavanje, 3 ostalo, 4 nepredvidena dela) ter 3. zidove (in sicer 1 preddela, 2 zemeljska dela, 3 gradbena in obrtniška dela, 4 tuje storitve, 5 nepredvidena dela). Iz "rekapitulacije popisa del" sicer ni razvidno, da je naročnik pri delih za 1. cesto, 2. oporne in podporne konstrukcije in/ali 3. zidove določil postavke 1. armirano betonski zidovi, 2. nasute košare, polnjene z zmrzlinsko odpornim kamenjem (gabioni), in 3. zaščite brežin z mrežami, vendar so navedene postavke razvidne iz samega popisa del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zgolj naročnikove ugotovitve glede vrste del, ne pa tudi naročnikovih ugotovitev glede količine del. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne navaja, da naročnik napačno tolmači referenčni pogoj glede primerljivosti količine del. Za naročnikove ugotovitve glede neprimerljivosti količine del vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne navaja, v čem bi jih naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila nezadostno predstavil (da bi bilo mogoče ugotavljati, ali je naročnik dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila glede teh ugotovitev pripravil v skladu s prvo alineo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, katere kršitve vlagatelj ne zatrjuje; vlagatelj kršitve 79. člena ZJN-2 sicer tudi drugače ne zatrjuje). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da tudi v primeru, če bi bilo treba šteti, da so utemeljeni vlagateljevi očitki, da je naročnik referenčni pogoj napačno tolmačil glede vrste del, bi vlagatelj ne uspel izpodbiti tudi naročnikovih ugotovitev glede primerljivosti količine del. Državna revizijska komisija je zato morala šteti, da vlagatelj z argumenti, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, ne more uspeti z zahtevkom za revizijo v delu, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi svoje ponudbe. Na drugačen zaključek ne morejo vplivati vlagateljeva opozorila v vlogi z dne 15. 1. 2012 v delu, ki se nanašajo na naročnikove ugotovitve glede del "za izdelavo drenaže, utrditev jarkov ter široki izkop", saj je naročnik za ta dela problematiziral s primerljivostjo njihove količine in ne z njihovo istovrstnostjo, to ugotovitev (ne glede na njeno morebitno nezadostno določnost) pa je predstavil že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Ob takšnem zaključku zato Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je vlagatelj v vlogi z dne 15. 1. 2012 z opozorili v izpostavljenem delu v resnici v nasprotju s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN širil trditveno podlago in navajal nove kršitve, saj to ni več ključno za rešitev zadeve.

Vlagatelj še navaja, da "je nemogoče preveriti, ali predložene reference izbranega ponudnika izpolnjujejo prav vse (torej 100 % vse) postavke iz rekapitulacije del. Kolikor je znano vlagatelju, iz nobene izmed referenc izbranega ponudnika ni razvidno, da je izvedel gabione v ponujeni vrednosti 7.567,80 eur".

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil obrazce s podatki za več referenčnih poslov, pri čemer pa iz nobenega izmed njih ni izrecno razvidno, da referenčni posli obsegajo tudi izdelavo gabionov. Niti iz odločitve o zahtevku za revizijo niti iz izjasnitve izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo ni mogoče razbrati jasne trditve, da referenčna dela izbranega ponudnika obsegajo tudi izdelavo gabionov. Vendar to še ne pomeni, da referenc izbranega ponudnika ni mogoče upoštevati kot skladnih zahtevam iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (str. 8"9 razpisne dokumentacije). Ključno je namreč ugotoviti, ali bi morali referenčni posli obsegati tudi izdelavo gabionov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer tudi za vlagateljev referenčni posel navedel, da ne obsega izdelave gabionov, vendar v primeru, če bi se ugotovilo, da za tako stališče ni podlage, potem tudi dejstvo, da referenčni posli izbranega ponudnika ne obsegajo izdelave gabionov, ne bi pomenilo kršitve točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (str. 8"9 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija na načelni ravni sicer ne zavrača naročnikovega stališča, da so gabioni lahko specifična postavka pri izvedbi konkretnega javnega naročila, vendar pa hkrati ne more spregledati, da bi bilo glede na naročnikove argumente iz zahtevka za revizijo (če ob tem " glede na to, da je namen referenc ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnikov in preverjanje njihovih dosedanjih izkušenj na primerljivih delih " zanemarimo vlagateljevo opozorilo iz vloge z dne 15. 1. 2012, da naročnik dodaja še nove zahteve v pogoj iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije) možno tudi tolmačenje, da se istovrstnost del ugotavlja na podlagi tega, ali je ponudnik izvajal dela, ki pomenijo izdelavo težnostnih opornih in podpornih konstrukcij, čemur bi zadostovalo že, če bi ponudnik izdelal le armiranobetonske zidove, ne pa nujno še gabione. Ker v tem primeru tolmačenje razpisne dokumentacije dopušča vsaj dve razlagi, je Državna revizijska komisija štela, da ni mogoče uporabiti tiste razlage, ki bi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila posegla v položaj ponudnikov. Zato Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da iz referenčnega pogoja izhaja, da je v referenčnem poslu treba nujno dokazati tudi izdelavo gabionov.

Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna še iz drugih razlogov (ki se ne nanašajo na reference) in da je neobičajno nizka, vendar Državna revizijska komisija o teh očitkih ni odločala. Vlagatelj namreč ni uspel izpodbiti odločitve o izločitvi svoje ponudbe in s tem nepravilnosti naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 80. člena ZJN-2 v razmerju do njega, zato ne bi uspel pridobiti konkretnega javnega naročila v izvedbo. Ker si vlagatelj z izpodbijanjem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku ne more več izboljšati položaja v tem postopku oddaje javnega naročila, za nadaljnje odločanje o zahtevku za revizijo ne izkazuje več aktivne legitimacije, kot jo določa 14. člen ZPVPJN.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika, priglašeni v vlogi z dne 15. 1. 2013, niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 2. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
" Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska 13, 1290 Grosuplje,
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.