018-024/2013 Dars, d.d.

Številka: 018-24/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek-Šinko, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Izvedba vulkanizerskih storitev" (v sklopu številka 2) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VULKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA, s. p., Levstikova ulica 3A, Rogaška Slatina, ki ga zastopa Odvetniška družba GREGOROVIČ - PUNGARTNIK, o. p. - d. o. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 2. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo (upoštevaje njegovo dopolnitev) se ugodi na način, da se razveljavi odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2012-TK-251/12-169, z dne 27. 12. 2012 (v sklopu številka 2).

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 780,59 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 10. 2012 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo vulkanizerskih storitev, evidenčna številka 000251/2012, obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 18. 10. 2012 (pod številko objave NMV2562/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 27. 12. 2012 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2012-TK-251/12-169 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji javnega naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 2 odda ponudniku "AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 31. 12. 2012, dne 2. 1. 2013 pa je priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 2. 1. 2013, poimenovano "ZAHTEVA ZA OBRAZLOŽITEV OBVESTILA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA". Naročnik je dne 8. 1. 2013 sprejel sklep številka 402-8/2013-TK-251/12-7, s katerim je zahtevi vlagatelja za dodatno obrazložitev ugodil. Omenjeni sklep je vlagatelj prejel dne 9. 1. 2013.

Vlagatelj je dne 7. 1. 2013 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, znak vlagatelja D /13, z dne 7. 1. 2013, skupaj s prilogami. V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, oziroma, da se odločitev o oddaji naročila spremeni tako, da se "predmetno naročilo za sklop 2" AC baza Slovenske Konjice" odda vlagatelju. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj priznava, da njegova ponudba ne vsebuje izjave številka 3 (ponudniki so morali v njej v tabelo vpisati vse podizvajalce, ki bodo sodelovali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v kolikor ponudniki nimajo podizvajalcev, pa so morali v tabelo nedvoumno vpisati, da podizvajalcev nimajo, to pa potrditi z žigom in podpisom izjave), vendar pa
" primarno zatrjuje, da je pomanjkljivost njegove ponudbe v izpostavljenem delu šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe (saj je iz preostalega dela njegove ponudbe razvidno, da je ponudil izvedbo javnega naročila sam, brez podizvajalcev),
" podredno zatrjuje, da je njegovo ponudbo v izpostavljenem delu šteti za formalno nepopolno ponudbo, v posledici česar bi mu moral naročnik (na podlagi določbe 78. člena ZJN-2) dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev.
Vlagatelj v nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ugotoviti tudi, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, saj bo izvedbo vulkanizerskih storitev zagotavljal na lokaciji, ki je "od lokacije AC baze Slovenske Konjice oddaljena 24 km" (ne pa zahtevanih največ 20 kilometrov).

Dne 15. 1. 2013 je vlagatelj na pošto priporočeno oddal še dopolnitev zahtevka za revizijo, znak vlagatelja D 1/13, z dne 14. 1. 2013. V omenjeni dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj povzema predhodno vloženi zahtevek za revizijo (z dne 7. 1. 2013) in mu dodaja nekatere navedbe v smislu komentarja na prejeto naročnikovo dodatno obrazložitev (odločitve o oddaji naročila).

Naročnik je dne 21. 1. 2013 sprejel sklep številka 402-8/2013-TK-251/12-11 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je predlogu vlagatelja, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila za sklop številka 2 delno ugodil, vlagateljev zahtevek za povračilo nastalih stroškov pa je zavrnil.

V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik meni, da je vlagatelj z vložitvijo zahteve za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila nameraval pridobiti dodaten čas za uveljavljanje pravnega varstva v predmetnem postopku (oddaje) javnega naročila (naročnik pri tem opozarja na prekršek iz (5. alinee prvega odstavka) 109.a člena ZJN-2). V navezavi na vlagateljevo ponudbo naročnik navaja, da pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost, obenem pa dodaja, da vlagatelja ni pozival k dopolnitvi ponudbe, ker bi to pomenilo nedopustno dopolnitev ponudbe. Naročnik ob tem še ugotavlja, da pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe ne predstavlja zgolj formalne nepopolnosti ponudbe. V navezavi na ponudbo izbranega ponudnika v sklopu številka 2 naročnik navaja, da je "preveril navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja o oddaljenosti med lokacijo izvajanja storitve in naročnikovo AC bazo", ter zaključuje, da je ob tem "ugotovil, da je vlagateljeva navedba utemeljena, zato bo" ["] "izdal novo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 2 " AC baza Sl. Konjice, s katerim bo ponudbo izbranega ponudnika označil kot neprimerno".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 402-8/2013-TK-251/12-12, z dne 23. 1. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, pa tudi v prilogi spremnega dopisa številka 402-8/2013-TK-251/12-15, z dne 24. 1. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 24. 1. 2013 priporočeno na pošto oddal vlogo "ZAHTEVEK ZA REVIZIJO " opredelitev vlagatelja do navedb naročnika", znak vlagatelja D 1/13 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih zavrača in vztraja "pri že vloženem pravnem sredstvu, t.j. zahtevku za revizijo z dne 07.01.2013, dopolnjenem dne 15.01.2013".

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v postopku pravnega varstva vložil tako zahtevek za revizijo, znak vlagatelja D /13, z dne 7. 1. 2013, kakor tudi dopolnitev zahtevka za revizijo, znak vlagatelja D 1/13, z dne 14. 1. 2013. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi obeh omenjenih vlog, v nadaljevanju pa obe omenjeni vlogi (tako zahtevek za revizijo kot tudi dopolnitev zahtevka za revizijo) opredeljuje s terminom zahtevek za revizijo.

V posledici izpostavljene uvodne ugotovitve in v posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zadevno javno naročilo razdeljeno na devet sklopov (točka I.1. Povabila k oddaji ponudbe in obvestilo o naročilu male vrednosti), vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila (kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila) za sklop številka 2. Omenjeno dejstvo med vlagateljem in naročnikom v konkretnem primeru ni sporno, saj v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2/4) tudi naročnik ugotavlja, da vlagatelj "z vložitvijo revizijskega zahtevka izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 2 - AC baza Slovenske Konjice". V konkretnem primeru iz zapisnika o odpiranju ponudb tudi izhaja, da je vlagatelj svojo ponudbo oddal zgolj v sklopu številka 2.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil izjave številka 3. Iz obvestila o oddaji javnega naročila namreč izhaja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker ta "v ponudbi ni predložil izjave št. 3, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji, v točki II.2.2. Sestavni deli ponudbe, alineja b)", iz odločitve o zahtevku za revizijo (točka 2 na strani 3/4) izhaja, da "[v]lagatelj pa izjave št. 3 ni niti predložil", v (dopolnjenem) zahtevku za revizijo pa vlagatelj ugotavlja, da je "[o]bjektivno dejstvo" ["] "da vlagateljeva ponudba ni vsebovala izjave št. 3" (tretji odstavek točke 1. na strani 3 zahtevka za revizijo), oziroma, da je "[e]dina pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe" ["] "bila, da ni vsebovala izjave pod točko 3" (četrti odstavek točke 2. na strani 4 zahtevka za revizijo). Vsebinsko enak zaključek (to je zaključek, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil izjave številka 3) je ob izvedbi predlaganega dokaza "ponudba vlagatelja za predmetno javno naročilo" in vpogledu v vlagateljevo ponudbo napravila tudi Državna revizijska komisija.

V navezavi na navedeno vlagatelju ni mogoče pritrditi v njegovem zatrjevanju, da dejstvo, da njegova ponudba ni vsebovala izjave številka 3, na "javnem odpiranju ponudb niti ni bilo zabeleženo kot nepravilnost, kot se je to npr. zabeležilo pri nekaterih drugih ponudnikih" (četrti odstavek točke 2. na strani 4 zahtevka za revizijo), niti v njegovem zatrjevanju, da "ob odpiranju ponudb naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo ni zapisal nobenih pripomb" (sedmi odstavek točke 2. na strani 5 zahtevka za revizijo). Iz zapisnika o odpiranju ponudb namreč glede vlagateljeve ponudbe (vpisane kot ponudbe z zaporedno številko 3) v rubriki "[i]zpolnjeni in podpisani zahtevani obrazci - dokazila:" jasno izhaja podatek "izjava št. 3" "da ne", pri čemer je obkrožena besedica "ne".

Pač pa je med vlagateljem in naročnikom
" primarno spor v tem, ali je pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v izpostavljenem delu šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe,
" podredno spor v tem, ali je vlagateljevo ponudbo v izpostavljenem delu šteti za formalno nepopolno ponudbo, v posledici česar bi moral naročnik na podlagi 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev.

Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu "razpisna dokumentacija in vsa ostala dokumentacija naročnika" ter vpogledala v razpisno dokumentacijo in ostalo dokumentacijo naročnika. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (alinea b) točke II.2.2. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, v povezavi z uvodno povedjo) med drugim določil, da mora ponudba vsebovati tudi izpolnjene, žigosane in podpisane obrazce iz VIII. poglavja razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi dokazili ter izjavami, razen tistih, ki jih naknadno pridobi naročnik. Ponudnik je moral zahtevane podatke vpisati v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ponudba pa je morala biti podana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika (prvi odstavek točke II.2.3. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe).

V točki II.3.1. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da bo, če bo ugotovil, da ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2, ponudnika izločil iz nadaljnjega postopka izbire. Naročnik je ob tem določil, da morajo v primeru, kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalci, ki sodelujejo pri izvedbi javnega naročila. Kot ustrezen dokaz so morali ponudniki priložiti izpolnjene, podpisane in žigosane izjave za pravno osebo in vse zakonite zastopnike ponudnika iz poglavja VIII. Enaki dokazi so morali biti predloženi za podizvajalce. V točki II.3.3. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, ki se nanaša na dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, je naročnik zahteval predložitev seznama vseh podizvajalcev, s katerimi ponudnik namerava izvesti javno naročilo, ponudnik pa je moral za podizvajalce navesti, kateri del in kolikšen delež javnega naročila v odstotku ali absolutni vrednosti bodo izvedli. Za točko II.9. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe je naročnik določil še, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je morala v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudba vsakega ponudnika vsebovati izpolnjene, žigosane in podpisane obrazce iz VIII. poglavja razpisne dokumentacije (ali po vsebini in obliki enake obrazce, izdelane s strani ponudnika), vključno z vsemi zahtevanimi dokazili ter izjavami, torej tudi "IZJAV[O] ŠT. 3 - UGOTAVLJANJE TEHNIČNE IN KADROVSKE SPOSOBNOSTI" (v nadaljevanju: izjava številka 3). Kot izhaja iz vzorca omenjene izjave, ki se nahaja v VIII. poglavju razpisne dokumentacije, so morali ponudniki v tabelo, ki je njen sestavni del, vpisati vse podizvajalce, ki bodo sodelovali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v kolikor ponudnik nima podizvajalcev, pa je moral v tabelo nedvoumno vpisati, da podizvajalcev nima, to pa potrditi z žigom in podpisom izjave. V kolikor ponudnik nima podizvajalcev mu k ponudbi ni bilo potrebno priložiti "IZJAV[E] ŠT. 3.1. - PODATKI O PODIZVAJALCU" (v nadaljevanju: izjava številka 3.1.). Slednje navedeno izjavo je bilo po potrebi potrebno kopirati in izpolniti glede na število vseh podizvajalcev.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera.

Vlagatelju je sicer smiselno pritrditi v njegovem zatrjevanju (četrti odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo), da razpisna dokumentacija (v točki II.2.2.) sicer "ne navaja posledic, ki bodo ponudnika doletele v primeru, če bo njegova ponudba glede zahtevanih dokumentov odstopala, sploh pa ni bilo nikjer zaslediti opozorila z izločitvijo ponudbe", vendar pa je iz razpisne dokumentacije na več mestih jasno razbrati, da mora ponudba vsebovati tudi izjavo številka 3 (na primer alinea b) točke II.2.2. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, v povezavi z uvodno povedjo, pa tudi stavek, zapisan pod točko II.9. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe). Iz omenjenega razloga in iz razloga, ker je naročnik
" v alinei b) točke II.2.2. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, v povezavi z uvodno povedjo, med drugim določil, da mora ponudba vsebovati tudi izpolnjene, žigosane in podpisane obrazce iz VIII. poglavja razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi dokazili ter izjavami (torej tudi izjavo številka 3),
" v izjavi številka 3 določil, da mora ponudnik, v kolikor nima podizvajalcev, v tabelo, ki je njen sestavni del, nedvoumno vpisati, da podizvajalcev nima (kar je moral potrditi z žigom in podpisom izjave),
" v izjavi številka 3 določil, da z omenjeno izjavo ponudnik pooblašča naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcu/em, ki ga/jih je navedel v seznamu podizvajalcev in priložil izjavo 3.1.,
" v točki II.3.1. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da bo, če bo ugotovil, da ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2, ponudnika izločil iz nadaljnjega postopka izbire,
" v točki II.3.1. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da morajo v primeru, kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalci, ki sodelujejo pri izvedbi javnega naročila,
" na obrazcih izjav številka 1, 2 in 4 določil, da mora v primeru, kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, izjavo izpolniti tudi vsak nominirani podizvajalec,
" v točki II.3.3. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik za podizvajalce navesti, kateri del in kolikšen delež javnega naročila v odstotku ali absolutni vrednosti bodo izvedli,
" za točko II.9. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije,
opustitve predložitve izjave številka 3 v ponudbo v konkretnem primeru ni mogoče šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere vlagateljeva ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kakor je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah je namreč kot nebistvene pomanjkljivosti ponudbe mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom in podobno, razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji, ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. V konkretnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji (v točki II.2.2.) sicer res ni izrecno določil, da gre v zvezi s predložitvijo izjave številka 3 za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena, vendar pa je, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, iz razpisne dokumentacije na več mestih jasno razbrati, da izjavo številka 3 ponudba mora vsebovati. V tem smislu je slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka 2 na strani 3/4) ugotavlja, da je sodelovanje podizvajalcev "bistvenega pomena z več vidikov upoštevanja ZJN-2" (na primer glede plačil), ni pa mogoče slediti zaključku vlagatelja v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5), da iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja, "manjkajoča izjava št. 3 sploh ni posebej potrebna".

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o tem, ali je vlagateljevo ponudbo v izpostavljenem delu šteti za formalno nepopolno ponudbo, v posledici česar bi naročnik (na podlagi 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) moral dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah je potrebno pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti zato lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu "ponudba vlagatelja za predmetno javno naročilo" ter vpogledala v vlagateljevo ponudbo. Ob opravljenem vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija najprej ugotovila, da vlagatelj v njej ni predložil izjave številka 3. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je vlagateljeva ponudba v konkretnem primeru formalno nepopolna in sicer v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ker je naročnik kot merilo za izbiro ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (točka II.4. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe) določil merilo "najcenejša ponudba", formalna nepopolnost vlagateljeve ponudbe v izpostavljenem delu v konkretnem primeru ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila. V tem smislu je pritrditi tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (šesti odstavek na strani 5) zatrjuje, da v konkretnem primeru "okoliščina, ali bi ponudnik vulkanizerske storitve izvajal sam ali po podizvajalcih, ni imela nobenega vpliva na razvrstitev ponudb". Nepopolnost vlagateljeve ponudbe prav tako ni vsebinska, saj se nanaša na prisotnost ponudbenih dokumentov oziroma dokazil v ponudbi.

Ob opravljenem vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija kot naslednje ugotovila, da vlagatelj v njej sicer res ni predložil izjave številka 3, vendar pa
" je v svoji ponudbi kot lokacijo izvajanja storitve predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 (svojo lokacijo delavnice) navedel Slovenske Konjice,
" v svoji ponudbi ni predložil niti izjave številka 3.1. (te k ponudbi, skladno z naročnikovim navodilom, zapisanim v izjavi številka 3, ni bilo potrebno predložiti, v kolikor ponudnik nima podizvajalcev),
" je v svoji ponudbi predložil le lastne izjave številka 1, 2 in 4, ne pa izjav številka 1, 2 in 4 morebitnih podizvajalcev (glede slednjih izjav je naročnik izrecno določil, da jih mora le v primeru, kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, izpolniti tudi vsak nominirani podizvajalec).
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je iz dokumentacije v vlagateljevi ponudbi vsaj deloma že razvidno, da vlagatelj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne nastopa s podizvajalci. Če bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagatelj nastopal s podizvajalci, bi bilo namreč od njega upravičeno pričakovati, da bo v svoji ponudbi predložil izjavo številka 3.1., pa tudi izjave številka 1, 2 in 4 morebitnih podizvajalcev. Ker je vlagatelj v svoji ponudbi kot lokacijo izvajanja storitve predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 navedel svojo lokacijo delavnice (poslovno enoto) v Slovenskih Konjicah, je tudi na podlagi omenjenega podatka (v navezavi na doslej izpostavljene izjave) vsaj deloma že razvidno, da vlagatelj na svoji lokaciji delavnice (v svoji poslovni enoti) po vsej verjetnosti ne bo nastopal s podizvajalci. Glede na navedeno je iz dokumentacije v vlagateljevi ponudbi vsaj deloma že razvidno tudi, da je zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe (in po kateri je moral v primeru, če nima podizvajalcev, v tabelo izjave številka 3 to nedvoumno vpisati, izjavo številka 3 z omenjeno vsebino pa izpolnjeno, žigosano in podpisano predložiti v svoji ponudbi), vlagatelj v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe že vsebinsko izpolnjeval, vendar pa iz v ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna oziroma manjkajoča. Upoštevaje navedeno ni mogoče pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka 2 na strani 3/4) ugotavlja, da pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe "ne predstavlja zgolj formalne nepopolnosti ponudbe", oziroma, da bi, v kolikor bi vlagatelja pozival na dopolnitev ponudbe, to "pomenilo nedopustno dopolnitev ponudbe".

Ni pa mogoče pritrditi niti vlagatelju v tem, da bi moral naročnik (iz razloga, ker je zadnjih nekaj let že sodeloval z vlagateljem) že ob upoštevanju dobro poznanega mu dejstva, da vlagatelj "vse storitve izvaja sam (brez podizvajalcev)", zaključiti, da vlagatelj tudi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila nastopa sam, brez podizvajalcev. Kljub temu pa omenjena ugotovitev ne spreminja dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik vlagatelju moral (ker dejstva, kot bi moralo izhajati iz izjave številka 3, v konkretnem primeru ne more sam preveriti) na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, dopustiti in omogočiti dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe. Vlagatelj namreč s predložitvijo izpolnjene, žigosane in podpisane izjave številka 3 ne bi spreminjal svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, niti tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, niti tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ker je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno (in nepopolno), ne da bi vlagatelju pred tem dopustil in omogočil dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe, je s svojim ravnanjem kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2.

Glede na vse dosedanje ugotovitve je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (upoštevaje njegovo dopolnitev) na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 ugodila na način, da je razveljavila odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2012-TK-251/12-169, z dne 27. 12. 2012 (v sklopu številka 2).

Državna revizijska komisija ostalih dokazov, katerih izvedbo vlagatelj predlaga v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo), ni izvedla, saj je ocenila, da njihova izvedba za razjasnitev dejanskega stanja, ki je pravno relevantno za rešitev predmetne zadeve, ni potrebna. Po oceni Državne revizijske komisije je namreč že ob upoštevanju doslej izvedenih dokazov mogoče z zanesljivostjo sklepati o obstoju odločilnih dejstev, izvedba ostalih dokazov pa ne bi privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje, ki je relevantno za rešitev zadeve, je namreč jasno že na podlagi ostalih doslej izvedenih listinskih dokazov.

Upoštevaje doslej navedeno in upoštevaje dejstvo, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki 3. na strani 3/4) zapisal, da je "preveril navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja o oddaljenosti med lokacijo izvajanja storitve in naročnikovo AC bazo", ob tem pa "ugotovil, da je vlagateljeva navedba utemeljena, zato bo" ["] "izdal novo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 2 " AC baza Sl. Konjice, s katerim bo ponudbo izbranega ponudnika označil kot neprimerno", Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 2 (3. točka zahtevka za revizijo), ni vsebinsko odločala. Iz vsebine odločitve o zahtevku za revizijo (vključno z njenim izrekom) je namreč razvidno, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodil. Iz razloga, ker Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v tem delu ni vsebinsko odločala, tudi ni izvedla dokaznih predlogov, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) podaja v navezavi na omenjeni del zahtevka za revizijo.

V povezavi s pravovarstvenima predlogoma vlagatelja, v katerih ta predlaga, da
" se "vlagatelja izbere kot najugodnejšega ponudnika" (v sklopu številka 2),
" se odločitev o oddaji naročila spremeni tako, da se "predmetno naročilo za sklop 2" AC baza Slovenske Konjice" odda vlagatelju,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta ta (po vsebini) postavljena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici tega se Državna revizijska komisija do navedenih pravovarstvenih predlogov ni opredeljevala. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da tudi odločitev o tem,
" ponudbo katerega ponudnika bo v sklopu številka 2 izbral kot najugodnejšo oziroma komu bo oddal zadevno javno naročilo v sklopu številka 2 (prvi odstavek 79. člen ZJN-2),
" ali bo svojo odločitev do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila spremenil (peti odstavek 79. člen ZJN-2),
v postopku oddaje javnega naročila sprejme naročnik.

V zvezi z
" mnenjem naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka 1.), da je vlagatelj z vložitvijo zahteve za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila ravnal v nasprotju z zadnjim stavkom tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 in je na ta način nameraval pridobiti dodaten čas za uveljavljanje pravnega varstva v predmetnem postopku (oddaje) javnega naročila,
" opozarjanjem naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka 1.) na prekršek iz (5. alinee prvega odstavka) 109.a člena ZJN-2,
Državna revizijska komisija pripominja, da o (domnevno) zatrjevanih prekrških lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 108. člena ZJN-2).

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila (v sklopu številka 2), se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da pred sprejemom (morebitne) nove odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 vlagatelju na podlagi 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, dopusti in omogoči dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe s predložitvijo izpolnjene, žigosane in podpisane izjave številka 3. Naročnik mora postopek dopustne dopolnitve vlagateljeve formalno nepopolne ponudbe izvesti ob upoštevanju predmetne odločitve Državne revizijske komisije in ob spoštovanju določb ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
" takso (za predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 36,59 EUR,
" nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 600,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, zlasti še obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov (ki v konkretnem primeru ni izkazana), posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij (ki v konkretnem primeru ni izkazano), pravnega specialističnega znanja (ki v konkretnem primeru ni izkazano), uporabe tujega jezika (ki v konkretnem primeru ni izkazana) in pomena zadeve, nagrado za postopek pravnega varstva v znesku 600,00 EUR ocenjuje kot primerno,
" izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
" 20 % davek na dodano vrednost v znesku 124,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 780,59 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila stroška takse (za predrevizijski in revizijski postopek) nad priznanim zneskom, saj ga ne ocenjuje za potreben strošek, nastal v zvezi s postopkom pravnega varstva. V konkretnem primeru namreč znaša znesek dolžne (potrebne in tudi plačane) takse (za predrevizijski in revizijski postopek) 36,59 EUR, ne pa (priglašenih) 36,65 EUR.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrnejo tudi "morebitni dodatno nastali stroški v postopku odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo". V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljev predlog, da se mu povrnejo tudi morebitni dodatno nastali stroški v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še dodatno nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj (razen glede dodatnih stroškov nagrade za postopek pravnega varstva, kot so navedeni v stroškovniku opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija dodatnih stroškov nagrade za postopek pravnega varstva, kot so navedeni v stroškovniku opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v znesku, ki presega doslej priznan znesek 600,00 EUR, ne ocenjuje za potrebne stroške, nastale v revizijskem postopku. Vsebina vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo namreč v konkretnem primeru ni vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije o vlagateljevem zahtevku za revizijo, niti ni pripomogla k hitrejši ali enostavnejši rešitvi zadeve.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 780,59 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21. 2. 2013


Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
" DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
" Odvetniška družba GREGOROVIČ - PUNGARTNIK, o. p. - d. o. o., Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur
" AVTO CELJE, d. d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu