018-040/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-040/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS", začetem na podlagi zahtevkov za revizijo družbe Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), družbe Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška 160, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in družbe Javno podjetje za mestni potniški promet Marprom d.o.o., Heroja Staneta 1, Maribor, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženim zahtevkom za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, dne 18. 2. 2013

ODLOČILA

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da se kljub vloženim zahtevkom za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 24. 12. 2012, pod št. objave JN13855/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 28. 12. 2012, pod št. objave 2012/S 249-412539. Vlagatelji so pri naročniku, pred potekom roka za prejem ponudb, vložili zahtevek za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5. 2. 2013 podal predlog za izdajo sklepa, da se kljub vloženim zahtevkom za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Navaja, da se je odločil, da bo dodatno proučil postavljen koncept razvoja sistema integriranega javnega potniškega prometa, predmet in pogoje za priznanje sposobnosti ponudnikov pa bo v novem javnem naročilu oblikoval tako, da bo omogočen kvalitetnejši pristop k integraciji javnega potniškega prometa in večja konkurenčnost zainteresiranih ponudnikov pri oddaji naročila. Glede na to, da je naročnik v zvezi z obstoječim javnim naročilom že prejel tri revizijske zahtevke, bo po mnenju naročnika izvedba novega javnega naročila prispevala k pravočasni oddaji naročila in omogočila črpanje evropskih sredstev, vezanih na izvedbo predmetnega naročila.

Državna revizijska komisija je do sprejema odločitve prejela mnenje prvega vlagatelja o naročnikovem predlogu (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN), ki naročnikovemu predlogu ne nasprotuje, kolikor bo naročnik v novi razpisni dokumentaciji pri oblikovanju pogojev za priznanje sposobnosti upošteval temeljna načela javnega naročanja. Drugi in tretji vlagatelj se o naročnikovem predlogu nista izjasnila.

Po proučitvi predloga naročnika in mnenja prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, sprejela odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo začne nov postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. ZPVPJN hkrati določa, da Državna revizijska komisija naročnikov predlog zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, izjeme pa je treba interpretirati ozko, je treba ugotoviti, da je možnost začetka novega postopka javnega naročanja pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo začne nov postopek javnega naročanja, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za začetek novega postopka javnega naročanja, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, saj ji to zakon izrecno prepoveduje. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev začetka novega postopka javnega naročanja pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi začetka novega postopka javnega naročanja iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi že samo dejstvo, da je predmet javnega naročila po naravi stvari vedno v javnem interesu (kot je v javnem interesu nedvomno tudi predmetno javno naročilo), razvrednotilo obstoj pravila zadržanja začetka novega postopka javnega naročanja. Šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Kot je bilo že zapisano, je možnost začetka novega postopka javnega naročanja kljub vloženemu zahtevku za revizijo pridržana za posebne primere, kjer obstajajo objektivne, izredne in nepredvidljive okoliščine, ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do izrednih ali nepredvidljivih okoliščin, to je takšnih okoliščin, ki jih s skrbnostjo dobrega strokovnjaka na področju naročnikovih pristojnosti ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Obstoj okoliščin, s katerimi naročnik v konkretnem primeru utemeljuje svoj predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, kljub vloženimi pravnimi sredstvi (dodatna proučitev postavljenega koncepta razvoja sistema integriranega javnega potniškega prometa ter drugačno oblikovanje predmeta in pogojev za priznanje sposobnosti, kar naj bi prispevalo k pravočasni oddaji naročila in omogočila črpanje evropskih sredstev, vezanih na izvedbo predmetnega naročila) niso nepredvidljivi dogodki, s katerimi naročnik ne bi mogel v naprej računati in jih v naprej predvideti (že ob pripravi razpisne dokumentacije v obstoječem javnem naročilu) ter temu ustrezno prilagoditi in načrtovati izvajanje dejavnosti v okviru lastnih pristojnosti.

Ker naročnik v predlogu ni navedel takih argumentov, ki bi izkazovali, da v obravnavanem primeru obstajajo izredne in nepredvidljive okoliščine oziroma da grozi resna in nepopravljiva škoda, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da predmetna odločitev v ničemer ne prejudicira kasnejših ravnanj oziroma odločitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, sprejetih po tem, ko bo o zahtevkih za revizijo (pravnomočno) odločeno (naročnik pa lahko v primeru, da ugotovi utemeljenost zahtevkov za revizijo, skladno z 28. členom ZPVPJN, zahtevkom za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi obstoječi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitve).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 18. 2. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana
- Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana
- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška 160, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- arhiv, tu