018-418/2012 Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d. d.

Številka: 018-418/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "elektromontažna dela na EE omrežju, na vpoklic" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Elektroservisi, energetika, merilni laboratorij in nepremičnine, d. d., Dobrave 6, Trzin, ki ga zastopa Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 31. 1. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopih 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. JN-11/2012 z dne 13. 11. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 8.678,75 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 26. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10353/2012) z dokumentom "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. JN-11/2012 z dne 13. 11. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopih 1 in 2 naročilo oddal ponudniku Bauimex, d. o. o., Pot v puškarno 11, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 3 pa ponudniku Elektrogradnje Štefelin, Tilen Štefelin, s. p., Planina pod Golico 2c, Jesenice.

Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 11. 2012 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, svojo zahtevo pa je ponovil z dopisom z dne 21. 11. 2012. Naročnik je vpogled v ponudbo izbranega ponudnika organiziral 21. 11. 2012 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom št. JN-11/2012 685712 z dne 21. 11. 2012.

Zoper odločitvi o oddaji naročila v sklopih 1 in 2 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2012, predlagal njuno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik neupravičeno zakril bistvene dele ponudbe, saj bi varstvo osebnih podatkov lahko zagotovil na drugačen način, nobenega razloga pa tudi ni za zakritje reference pod zaporedno številko 73. Vlagatelj nadaljuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna v delu, ki se nanaša na dokazovanje kadrovskega in tehničnega pogoja, zaradi česar bi jo moral naročnik ob pravilni uporabi 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) izločiti, ponujena cena pa je neobičajno nizka, zaradi česar bi naročnik moral ponudbo izločiti, "najmanj pa" skladno s 50. členom ZJNVETPS zahtevati od izbranega ponudnika, da ustrezno utemelji oziroma obrazloži ceno.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 3. 12. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve argumente, navedel pa je še, da meni, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, ker je predložil nepopolno ponudbo, čeprav tega naročnik pri pregledu ponudb ni ugotovil.

Naročnik je s sklepom št. JN-11/2012 691750 z dne 12. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je pri vpogledu zagotovil varstvo osebnih podatkov, ti podatki pa tudi niso javni po ZJNVETPS, sporne reference pa ni izdal javni naročnik, sicer pa tudi brez nje izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj. Naročnik nadaljuje, da izbrani ponudnik izpolnjuje tako kadrovske kot tehnične pogoje, odločanje o tem, ali je ponudbena cena neobičajno nizka pa je po ZJNVETPS prepuščeno naročniku. Naročnik navaja, da ne obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila.

Naročnik je kot prilogo dopisoma z dne 17. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Na poziv št. 018-418/2012-3 z dne 2. 1. 2013 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo, in sicer kot prilogo dopisu št. JN-11/2012 694885 z dne 3. 1. 2012.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zavrnila dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene oziroma ekonomsko-finančne stroke, da bi se ugotavljala dejstva v zvezi z vlagateljevimi trditvami, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, saj, kot bo to pojasnila v nadaljevanju tega sklepa, izvedba dokaza z izvedencem ni potrebna za rešitev zadeve. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Izbrani ponudnik v dopisu z dne 3. 12. 2012 navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, ker "ne izpolnjuje zahteve po bonitetni oceni", vendar je Državna revizijska komisija pri preverjanju procesnih predpostavk (prvi odstavek 31. člena ZPVPJN) upoštevala, da je naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. JN-11/2012 z dne 13. 11. 2012 vlagateljevo ponudbo označil za popolno v vseh treh sklopih, zato je vlagatelju priznala aktivno legitimacijo, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Vlagatelj je predložil ponudbo v vseh treh sklopih (podan je interes, kot prvi element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN; gl. drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), škoda ali pa možnost škode zaradi domnevnih naročnikovih kršitev (drugi element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) pa je podan s tem, da bi vlagatelj lahko izpodbil odločitev o oddaji naročila, če bi bili njegovi očitki utemeljeni, saj je naslednja najugodnejša ponudba po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 objave) v sklopih 1 in 2 vlagateljeva ponudba, kar bi lahko vplivalo na vlagateljevo možnost pridobitve naročila v sklopih 1 in 2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj naročniku očita, da je:
1. kršil pravila o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika,
2. nepravilno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski in tehnični pogoj,
3. izbral ponudbo, ki je neobičajno nizka.

Iz obvestila o naročilu je razvidno, da naročnik oddaja naročilo gradenj (točka II.1.2) za elektromontažna dela (točka II.5 objave) v treh sklopih (točka II.1.8 v povezavi s prilogami B) in da bo izbral ponudbe na podlagi merila najnižja cena (točka IV.2.1). Navedene podatke iz obvestila o naročilu potrjujejo tudi podatki iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, in sicer 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb " splošni del, poimenovani Celovitost ponudbe in variantne ponudbe (str. 7"8), med drugim tudi določil:
"Ponudbo je mogoče oddati za en sklop, več sklopov ali za celoto.
Ponudnik mora za vsak sklop posebej v celoti izpolnjevati kadrovske (razen za vodjo del, ki je lahko le eden za več ali vse sklope) in tehnične pogoje, za katerega oddaja ponudbo, kot so navedeni v podtočkah a) in b) točke 5.1. III. poglavja razpisne dokumentacije (npr. zaposlenih mora imeti najmanj število sklopov pomnoženo z 8 delavcev, od teh najmanj število sklopov pomnoženo s 4 z ustrezno strokovno izobrazbo, itd., imeti mora najmanj število sklopov pomnoženo z enim avto-dvigalom itd.).
Ponudnik lahko odda ponudbo le za toliko sklopov, za kolikor izpolnjuje kadrovske in tehnične pogoje. Ponudnik se sam odloči, za kateri(e) sklop(e) bo oddal ponudbo. Ponudnik mora, če oddaja ponudbo za več kot en sklop, v obrazcu ponudbe za posamezni sklop določiti prioritetni vrstni red, ki ga bo upošteval naročnik, če se bo v postopku ocenjevanja ponudb izkazalo, da ponudnik ne izpolnjuje pogojev za toliko sklopov, kot je oddal ponudbo (npr. ponudnik je oddal ponudbo za dva sklopa, vendar je naročnik ugotovil, da izpolnjuje pogoje za en sklop). Naročnik bo v tem primeru ponudbo ponudnika ocenjeval le v sklopu, ki ga je označil s prioriteto A (če izpolnjuje pogoje le za en sklop) oziroma A in B (če izpolnjuje pogoje za dva sklopa). Če ponudnik prioritetnega vrstnega reda sklopov na ponudbi ne bo določil, in zato naročnik, v primeru oddanih ponudb za večje število sklopov, kot bo ponudnik izpolnjeval pogoje, ne bo mogel določiti, za kateri sklop je ponudnik lahko izbran, bo naročnik njegovo ponudbo v celoti izločil.
["]"

Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb " splošni del, poimenovani Oblika ponudbe (str. 5"7), med drugim določil, da "zaželeno je, da" "ponudnik v spremnem dopisu navede skupno število strani v ponudbi".

Izbrani ponudnik je predložil ponudbo za vse tri sklope, pri čemer je označil prioritetni vrstni red sklopov tako, da je sklop 1 prioriteta A, sklop 2 prioriteta B in sklop 3 prioriteta C.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tudi ugotovila, da je izbrani ponudnik na prvem listu, vloženem v fascikel, v katerega je vložil ponudbeno dokumentacijo, navedel, da "ponudba obsega 224 strani".

Naročnik je v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. JN-11/2012 z dne 13. 11. 2012 navedel, da je vlagateljeva ponudba za vse tri sklope popolna. Iz tega dokumenta je nadalje razvidno, da je naročnik izbranem ponudniku oddal naročilo v sklopih 1 in 2, ne pa tudi v sklopu 3, saj v slednjem sklopu ni predložil najcenejše ponudbe. Ker je bila ponudba izbranega ponudnika v sklopu 3 označena s prioriteto C (torej zadnja prioriteta po vrstnem redu), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ugotovitev katerega izmed zatrjevanih razlogov za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika še ne bi nujno pomenila tudi razloga za razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 1 in/ali 2, saj bi bilo zaradi pravila o prioritetnem vrstnem redu sklopov treba tudi ugotavljati vpliv takega razloga na popolnost ponudbe v sklopih 1 in/ali 2. Če bi namreč ugotovitev razloga za nepopolnost ponudbe ne pomenila razloga, ki se nanaša na vse sklope ali na kak konkreten sklop (tj. na sklop 1 in/ali sklop 2), bi tak razlog najprej vplival na vprašanje popolnosti ponudbe v sklopu 3, nato v sklopu 2 in nazadnje v sklopu 1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (zapisnik št. JN-11/2012 z dne 21. 11. 2012) in da je izbrani ponudnik na zapisnik št. JN-11/2012 z dne 21. 11. 2012 potrdil prejem 224 (foto)kopij. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil "fotokopije ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v tem delu v obsegu, kot je naročnik to omogočil vlagatelju zahtevka za revizijo" (gl. dokaz, naveden v drugi alinei, str. 8 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija je vpogledala v fotokopije ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, pri tem pa je ugotovila, da se med njimi ne nahajajo zgolj strani 35 (pregradni list z navedbo "priloge D/1 do D/8"), 41 (podpisan in žigosan obrazec "Priloga D/3a, Priloga 1"), 49 (str. 2 izpiska "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012"), 50 (str. 3 izpiska "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012"), 51 (str. 4 izpiska "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012") in 201 (referenčno potrdilo za referenco št. 73, ki se nanaša na elektromontažna dela na SN omrežju) ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz fotokopij, ki jih je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo, razvidno, da je naročnik vlagatelju v primeru nekaterih podatkov omogočil delni dostop, saj so nekateri podatki zakriti. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo priznava, da je vlagatelju omogočil delni dostop, kar opravičuje s potrebo po varovanju zaupnosti nekaterih podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika.

V ponudbi izbranega ponudnika, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je še vedno razvidno, kako je naročnik zagotovil delni dostop.

Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Skladno z drugim odstavkom 27. člena ZJNVETPS so ne glede na prvi odstavek 27. člena ZJNVETPS javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Čeprav sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS od vpogleda izrecno ne izključuje osebnih podatkov, pa je tudi tem podatkom treba zagotoviti varovanje. Na to je mogoče sklepati že na podlagi prvega odstavka 27. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga njihovo varovanje. Tudi iz zahtevka za revizijo ni razvidno nasprotovanje varovanju osebnih podatkov, vendar se vlagatelj ne strinja s prekritjem imen in priimkov v celoti, kot je to storil naročnik. Vlagatelj predlaga drugačen način njihovega varovanja in primeroma predlaga razkritje začetnih črk imena in priimka oseb ali pa označitev oseb s šiframi. Vlagatelj navaja, da bi mu s tem bila omogočena preveritev ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj navaja (str. 3 zahtevka za revizijo), da mu je naročnik na vpogledu 21. 11. 2012 "zakril bistvene dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, med drugim v
" seznam Osnovnih sredstev na dan 2.10.2012 v obsegu, kot to izhaja iz predložene fotokopije, med drugim v naziv osnovnih sredstev, am. stopnjo, datum nabave, nabavno vrednost, popravek, sedanjo vrednost;
" v imena na seznamu ZZZS z dne 1.10.2012 (Zavarovane osebe zavarovanca);
" v imena in priimke na predloženih podjemnih pogodbah;
" v imena in priimke v predloženih potrdilih oz. dokazilih o strokovni izobrazbi;
" v imena in priimke v predloženih potrdilih o opravljenih zdravniških pregledih;
" v potrdila o opravljenih izpitih iz varstva pri delu;
" v navedbo reference na seznamu referenc pod zap. št. 73".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj delno napačno predstavlja dejansko stanje, zato v nadaljevanju navaja, katerih podatkov naročnik ni zakril v spornih dokazilih in v katerih dokazilih je podatke zakril.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dokument "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012", ki obsega sedem strani, na njem pa je z markerjem označil le določene elemente (opremo in nepremičnine). Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil fotokopije str. 1, 5, 6, in 7 tega dokumenta (str. 48, 52, 53 in 54 ponudbe), iz katerih je razvidno, da so nazivi elementov (oprema in nepremičnine), ki so v ponudbi izbranega ponudnika označeni z markerjem, razberljivi iz teh fotokopij (nekoliko so prekrita imena elementov z inventarnimi številkami 209, 213, 214, 215, 216, 218, 219, 220, 223 in 227, vsi na str. 48 ponudbe, vendar se da razumeti, da se nanašajo na stavbo oziroma objekt). Poleg tega je razvidno, da so v celoti razberljivi tudi nazivi elementov z inventarnimi številkami 015 (str. 52 ponudbe), 204 (str. 48 ponudbe), 229 (str. 48 ponudbe), 230 (str. 48 ponudbe), 231 (str. 48 ponudbe), 232 (str. 48 ponudbe), 233 (str. 48 ponudbe), 234 (str. 48 ponudbe), 235 (str. 48 ponudbe), 236 (str. 48 ponudbe), 237 (str. 48 ponudbe), 238 (str. 48 ponudbe), 258 (str. 48 ponudbe) in 392 (str. 48 ponudbe) ter delno nazivi elementov z inventarnimi številkami 011 (str. 52 ponudbe), 254 (str. 52 ponudbe), 363 (str. 48 ponudbe), 390 (str. 48 ponudbe) in 490 (str. 48 ponudbe), čeprav ti niso bili v ponudbi izbranega ponudnika označeni z markerjem. Za opremo z inventarnimi številkami 015 (str. 52 ponudbe), 048 (str. 54 ponudbe), 061 (str. 52 ponudbe), 081 (str. 54 ponudbe), 253 (str. 52 ponudbe) in 520 (str. 54 ponudbe) so razvidni tudi podatki o amortizacijski stopnji, datumu nabave, nabavni vrednosti, popravku in sedanji vrednosti.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dokument "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012, naročnik pa pri izvedbi delnega dostopa ni zakril imen in priimkov treh oseb, in sicer pod zaporednimi številkami 2, 21 in 22.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil štiri podjemne pogodbe, in sicer št. 1-2011 (str. 91"92 ponudbe), 2-2011 (str. 93"94 ponudbe), 3-2011 (str. 87"88 ponudbe) in 4-2011 (str. 89"90 ponudbe), vse sklenjene 1. 10. 2011 (in ne le treh podjemnih pogodb, kot to navaja vlagatelj; vlagatelj je spregledal podjemno pogodbo št. 1-2011). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je te podjemne pogodbe izbrani ponudnik sklenil s fizičnimi osebami, njihove osebne podatke (med drugim imena in priimke) pa je naročnik ob vpogledu v ponudbo zakril.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil posamezna dokazila o strokovni izobrazbi oseb, pri čemer je razvidno, da je iz nekaterih izmed teh dokazil razvidno ime in priimek oseb, ki so jim bila ta dokazila izdana, in sicer je to razvidno iz dokazil na straneh 60 (potrdilo Inženirske zbornice Slovenije), 63 (potrdilo Inženirske zbornice Slovenije) in 70 (odločba št. 602-01-1594/2004 z dne 24. 3. 2005; gl. uvod odločbe) ponudbe.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil zdravniška spričevala (str. 140"173 in 175"182 ponudbe) in "Obvestilo pregledani osebi o rezultatih preventivnega zdravstvenega pregleda" z oceno o zmožnosti za delovno mesto (str. 174 ponudbe), naročnik pa je imena in priimke oseb, na katera se ta dokazila nanašajo, zakril v celoti.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil "potrdila o preizkusu znanja o varnosti pri delu in varstvu pred požarom" št. (Državna revizijska komisija jih je naštela po evidenčnih številkah) 231/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 136 ponudbe), 232/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 137 ponudbe), 233/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 139 ponudbe), 234/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 121 ponudbe), 235/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 138 ponudbe), 240/11K z dne 23. 2. 2011 (str. 122 ponudbe), 969/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 130 ponudbe), 970/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 131 ponudbe), 971/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 133 ponudbe), 972/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 132 ponudbe), 973/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 134 ponudbe), 974/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 135 ponudbe), 975/11K z dne 10. 6. 2011 (str. 129 ponudbe), 1488/11K z dne 1. 8. 2011 (str. 123 ponudbe), 1489/11K z dne 1. 8. 2011 (str. 124 ponudbe), 1490/11K z dne 19. 9. 2011 (str. 125 ponudbe), 1491/11K z dne 19. 9. 2011 (str. 127 ponudbe), 1492/11K z dne 19. 9. 2011 (str. 126 ponudbe), 1493/11K z dne 19. 9. 2011 (str. 100 ponudbe), 1493/11K z dne 19. 9. 2011 (str. 128 ponudbe), 231/12K z dne 1. 2. 2012 (str. 119 ponudbe), 232/12K z dne 1. 2. 2012 (str. 120 ponudbe), 359/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 99 ponudbe), 360/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 117 ponudbe), 361/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 118 ponudbe), 362/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 115 ponudbe), 363/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 116 ponudbe), 364/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 109 ponudbe), 365/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 114 ponudbe), 366/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 107 ponudbe), 367/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 108 ponudbe), 368/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 106 ponudbe), 369/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 105 ponudbe), 370/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 103 ponudbe), 371/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 104 ponudbe), 372/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 101 ponudbe) in 373/12K z dne 2. 3. 2012 (str. 102 ponudbe) ter štiri "potrdila o uspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti", vsa štiri izdana 15. 1. 2009 (str. 110, 111, 112 in 113 ponudbe). Navedena potrdila so vložena v ponudbi izbranega ponudnika torej na str. 99"139. Ker je vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil fotokopije str. 99"139 ponudbe, je razvidno, da je vpogledal v "potrdila o opravljenih izpitih iz varstva pri delu". Iz teh prilog k zahtevku za revizijo je razvidno, da je naročnik na potrdilih s str. 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 114, 115, 116, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138 in 139 ponudbe zakril imena in priimke oseb, ki jim je bilo izdano potrdilo, ter njihov datum rojstva, na potrdilu s str. 117 ponudbe je poleg imena in priimka osebe, ki ji je bilo izdano potrdilo, ter njenega datuma rojstva zakril tudi številko potrdila, na potrdilih s str. 110, 111, 112 in 113 ponudbe pa je zakril imena in priimke oseb, ki jim je bilo izdano potrdilo, ter podatke o firmi in sedežu družbe (podatki v razdelku "Podjetje"). Iz predstavljenega je razvidno, da je vlagateljeve trditve, da je naročnik zakril "v potrdila o opravljenih izpitih iz varstva pri delu", treba obravnavati zgolj v obsegu, da mu je naročnik zakril le določene podatke iz teh potrdil, ne pa celotnih potrdil. To vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo posredno priznava, saj v nadaljevanju IV. točke zahtevka za revizijo (str. 4) izpostavlja le omejitev vpogleda v ime in priimek oseb, v točki V.1.5 zahtevka za revizijo (str. 7"8) pa našteva, katere podatke vsebujejo potrdila s strani 99"139 ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (ne v delu, ki se nanaša na vpogled, ne v nadaljevanju v delu, ki se nanaša na kadrovski pogoj) sploh ne problematizira dejstva, da ga naročnik ni seznanil z evidenčno številko potrdila na strani 117 ponudbe. Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj tudi ne problematizira dejstva, da sta potrdili na straneh 100 in 128 ponudbe izbranega ponudnika potrdili z enako evidenčno številko in enakim datumom izdaje, obe pa se nanašata na osebo, ki je opredeljena kot "vodja projekta". Slednje kaže na vprašljivost smiselnosti vlagateljevega predloga po drugačnem seznanjanju vlagatelja z osebnimi podatki oseb iz ponudbe izbranega ponudnika, saj bi vlagatelj po individualnih lastnostih dokazil (tj. evidenčna številka potrdila) lahko ugotovil (oziroma bi celo mogel in moral ugotoviti), da se v ponudbi izbranega ponudnika nahajata podvojena dokumenta, čeprav ni seznanjen na katero konkretno osebo se nanašata.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec "Seznam referenčnih projektov za elektromontažna dela na SN omrežju" (str. 189"195 ponudbe), v njem pa je predstavil 73 referenčnih poslov. Za vse te referenčne posle je izbrani ponudnik predložil referenčna potrdila: za referenčne posle 1"70 je predložil zbirno referenčno potrdilo (str. 196"200 ponudbe), za referenčna posla 71 in 72 zbirno referenčno potrdilo (str. 202 ponudbe) in za referenčni posel 73 referenčno potrdilo (str. 201 ponudbe). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vrednost referenčnih poslov 1"72 znaša skupaj 232.675,71 eura brez DDV. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v dokazila o referencah brez zakrivanja podatkov na str. 189"199 in 202 ponudbe. Na str. 200 ponudbe je naročnik zakril podatke o referenčnem poslu 73, zakril pa je tudi referenčno potrdilo za ta posel (str. 201 ponudbe).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne v delu, ki se nanaša na vpogled, ne v delu, ki se nanaša na tehnični pogoj, ne navaja, zakaj bi naročnik ravnal v nasprotju s sedmim odstavkom 27. člena ZJNVETPS, ko mu je deloma zakril podatke iz dokumenta "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012", temveč navaja le nesporno dejstvo " da je naročnik omogočil delni dostop do podatkov o osnovnih sredstvih izbranega ponudnika. Vendar le dejstvo, da je naročnik omejil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ne predstavlja kršitve ZJNVETPS, saj šele neupravičena (in ne kakršnakoli) zavrnitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika predstavlja kršitev sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS. Zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju s sedmim odstavkom 27. člena ZJNVETPS, ko je vlagatelju omogočil vpogled v dokument "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012" v omejenem obsegu.

V zvezi z vpogledom v imena in priimke kadrov Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta ime in priimek osebni podatek v pomenu, ki ga določa 1. točka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1). Osebni podatek je namreč katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je skladno z 2. točko 6. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Ime in priimek konkretno določata posameznika, ob hkratni uporabi še drugih podatkov, ki izhajajo iz predloženih dokazil (npr. rojstni datum, izobrazba, naslov, delodajalec), pa je tudi jasno, kdo je ta posameznik v primeru več oseb z enakim imenom in priimkom.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1).

Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

Izbrani ponudnik je družba z omejeno odgovornostjo in torej subjekt, ki mora biti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1) vpisan v sodni register. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 s sprem.; v nadaljevanju: ZSReg) in Zakon o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZPRS-1) določata, kateri podatki o fizičnih osebah se vpišejo v sodni register in poslovni register.

Na podlagi ZGD-1, ZSReg in ZPRS-1 se vsakdo lahko z vpogledom v elektronski poslovni register, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je dostopen prek povezave http://www.ajpes.si/prs/Default.asp, seznani z imeni in priimki določenih oseb iz družbe z omejeno odgovornostjo (ustanovitelji, družbeniki, zastopniki, člani organa nadzora). Zato razkritje imen in priimkov teh oseb ob vpogledu v ponudbo, ko so te osebe v ponudbi predstavljene v teh funkcijah ali položajih (npr. če je ta oseba kot zastopnik ponudnika navedena kot podpisnik izjave, ki se nanaša na ponudnika), ni v nasprotju z ZJNVETPS, ker ni v nasprotju z ZVOP-1. Drugače pa je z imeni in priimki tistih oseb, ki nimajo funkcije ali položaja, ki zahteva razkritje njihovega imena in priimka (npr. z vpisom v sodni register). Če namreč ni zakonske podlage za razkritje njihovih imen in priimkov, ni pa niti osebne privolitve teh oseb, potem naročniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno zakril njihova imena in priimke, saj mora upoštevati varstveni režim po ZVOP-1 in je zato zavezan omogočiti vpogled po sedmem odstavku 27. člena ZJNVETPS v obsegu, ki mora upoštevati ta varstveni režim po ZVOP-1.

Državna revizijska komisija je za izbranega ponudnika vpogledala v elektronski poslovni register (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=151609), pri tem pa je ugotovila, da je kot oseba, pooblaščena za zastopanje, naveden le Srečko Šamperl, ki kot direktor družbo Bauimex, d. o. o., Kranj zastopa samostojno in brez omejitev, pooblastilo pa ima podeljeno že od 23. 11. 1995. Kot edini zastopnik izbranega ponudnika je Srečko Šamperl naveden tudi v obrazcu S.BON-1 (str. 45 ponudbe), s čimer se je vlagatelj lahko seznanil, saj naročnik tega podatka v obrazcu S.BON-1 (str. 45 ponudbe) ni zakril. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 (str. 56"59 ponudbe) sicer zakril ime in priimek direktorja Srečka Šamperla (zaporedna številka 4; str. 56 ponudbe), ni pa zakril opisa "Poklic oprav.: Generalni direktorji/generalne direktorice in člani/članice uprave družbe". Ker je uprava organ delniške družbe (10. člen ZGD-1 in prvi odstavek 253. člena ZGD-1), ne pa družbe z omejeno odgovornostjo, ker je iz elektronskega poslovnega registra za izbranega ponudnika (in obrazca S.BON-1) razvidno, da ima izbrani ponudnik le enega direktorja, in ker se v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 opis "Poklic oprav.: Generalni direktorji/generalne direktorice in člani/članice uprave družbe" ne pojavi pod nobeno drugo zaporedno številko, je v teh okoliščinah jasno, da se je ta opis v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 nanašal na direktorja Srečka Šamperla. Zato naročnik v predstavljenih okoliščinah, čeprav ni razkril očitnega podatka iz dokumenta "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 pod zaporedno številko 4 (str. 56 ponudbe), glede tega podatka ni mogel poseči v vlagateljevo seznanitev s ponudbo izbranega ponudnika na način, ki bi pomenil oteževanje pravnega varstva.

Državna revizijska komisija za izbranega ponudnika po vpogledu v elektronski poslovni register nadalje ugotavlja, da nima nadzornega sveta, poleg Srečka Šamperla pa je družbenik le še ena fizična oseba (tretji družbenik je pravna oseba), ki pa ni navedena v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 (str. 56"59 ponudbe). Iz tega je razvidno, da druge osebe, ki so navedene v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 (str. 56"59 ponudbe), niso v enakem položaju kot je direktor Srečko Šamperl. Ker za te osebe ne obstaja zakonska podlaga za razkritje njihovih imen in priimkov, iz dokumentacije pa ni razvidna niti njihova osebna privolitev za tako razkritje, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da mu je naročnik neupravičeno omejil seznanitev z njihovimi imeni in priimki.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala vlagateljevega očitka, da bi moral naročnik zagotoviti drugačen način varstva osebnih podatkov in mu zagotoviti preveritev ponudbe, saj, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, odločanje o tem očitku ne bi vplivalo na končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba vlagatelju omogočiti vpogled v zdravniško spričevalo za direktorja Srečka Šamperla, saj tudi morebitna pritrditev takšnemu stališču in celo neupoštevanje direktorja Srečka Šamperla za ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja ne bi vplivala na to, da je vlagatelj za kader, za katerega ni zahtevana posebna izobrazba, predložil dokazila za minimalno potrebno število kadra v dveh sklopih (tj. osem oseb). Izbrani ponudnik namreč za direktorja Srečka Šamperla ni predložil dokazil za dokazovanje kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na posebno izobrazbo kadra, zato bi ga bilo v tem smislu mogoče šteti le za osebo, ki ne vpliva na kadrovski pogoj v delu posebne izobrazbe kadra.

Imena in priimki so razvidni tudi iz štirih podjemnih pogodb, sklenjenih 1. 10. 2011, vendar vlagatelj ne zatrjuje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo na podlagi kakšnega argumenta, ki bi zaradi vrste pogodbe osebam iz teh pogodb dajale kakšen drugačen položaj in bi naročnik vpogled v njihove podatke moral zagotoviti.

Vlagatelj navaja, da zatrjevana kršitev vpogleda v imena in priimke kadra "terja razveljavitev naročnikove odločitve v celoti" (str. 4 zahtevka za revizijo), vendar ta vlagateljev zaključek ni utemeljen. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč časovno kasnejši dogodek kot sprejem odločitve o oddaji naročila, zato bi bilo v primeru ugotovitve kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo mogoče to kršitev sanirati tako, da se vlagatelju omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in se mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Šele ugotovitev, da so kršitve, ki se nanašajo na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, utemeljene in bi te lahko vplivale na položaj ponudb, bi bila utemeljena razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj navaja, da ni razlogov za zakritje reference pod zaporedno številko 73 na obrazcu "Seznam referenčnih projektov za elektromontažna dela na SN omrežju" (str. 189"195 ponudbe), saj podatki o tej referenci ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, kot jo določa 39. člen ZGD-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 27.5.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb " posebni del (str. 17"18 razpisne dokumentacije) določil:
"Ponudnik mora ponudbi priložiti izpolnjen obrazec Seznam referenčnih projektov in pozitivna referenčna potrdila naročnikov, da je v zadnjih treh letih do roka za oddajo ponudb kumulativno opravil elektromontažna dela na NN in SN omrežju v višini najmanj 400.000,00 EUR (brez DDV).
To pomeni, da je ponudnik dolžan predložiti pozitivne reference za elektromontažna dela na NN omrežju v skupni višini najmanj 200.000,00 EUR (brez DDV) in pozitivne reference za elektromontažna dela na SN omrežju (kablovod in daljnovod) v skupni višini najmanj 200.000,00 EUR (brez DDV). Ponudnik mora predložiti reference za elektromontažna dela na SN omrežju tako za kablovod kot tudi za daljnovod s tem, da je dosežen oziroma presežen zgoraj navedeni znesek za dela na SN omrežju.
Naročnik bo upošteval le reference, ki se bodo nanašale na izvedena dela, kar pomeni, da stroški materiala ne sodijo v referenčno kvoto.
Izpolnjevanje referenčnih pogojev s podizvajalcem ni dovoljeno.
DOKAZILO: Seznam referenčnih projektov (PRILOGA D/6) s potrdili ponudnikovih naročnikov, za katere je ponudnik izvedel referenčna dela."

Naročnik je v prilogi D/6 (str. 65"68 razpisne dokumentacije) med drugim določil tabelo za vpis podatkov o referenčnih poslih za elektromontažna dela na SN omrežju (str. 67 razpisne dokumentacije) in obrazec referenčnega potrdila za ta dela (str. 68 razpisne dokumentacije).

Iz referenčnega pogoja je razvidno, da so morali ponudniki dokazati, da so izvedli za vsaj 200.000 eurov brez DDV elektromontažnih del na SN omrežju, pri čemer je obdobje izvedbe, kot je razvidno iz tabele na strani 67 razpisne dokumentacije, zamejeno z datumoma 16. 10. 2009 in 16. 10. 2012.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navaja, da bi referenčni posli 1"72 ne izpolnjevali zahtev referenčnega pogoja. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, njihova skupna vrednost znaša 232.675,71 eura brez DDV, zanje pa je izbrani ponudnik predložil potrjeni (podpis in žig) referenčni potrdili. To pomeni, da vrednost teh del presega minimalni vrednostni prag referenčnega pogoja. Iz navedenega je zato razvidno, da referenčni posel 73 ne vpliva na to, ali izbrani ponudnik še izpolnjuje referenčni pogoj. Zato tudi v primeru, če bi bilo treba ugotoviti, da je naročnik vlagatelju neupravičeno omejil vpogled v podatke za referenčni posel 73, in celo če bi bilo treba ugotoviti, da tega referenčnega posla ni mogoče upoštevati za dokazovanje referenčnega pogoja, to ne bi spremenilo tega, da vlagatelj ni dokazal, da izbrani ponudnik ne dosega minimalnega praga referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je naročnik v resnici neupravičeno omejil vlagatelju pravico do vpogleda v podatke za referenčni posel 73, saj ugotovitev te kršitve ne bi mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v postopku oddaje naročila.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker izbrani ponudnik ne izpoljnjuje kadrovskega in tehničnega pogoja, ki ju je naročnik določil v točki 27.5.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb " posebni del (str. 16"17 razpisne dokumentacije):
"Ponudnik mora biti zanesljiv, strokoven in imeti izkušnje in zaposlene, ki so sposobni izvesti razpisana dela, ter razpolagati z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila.

a) Kadrovski pogoji:

Ponudnik mora imeti za posamezni sklop, zaposlenih:
- najmanj osem (8) delavcev, od tega vsaj štiri (4) z izobrazbo elektromonter ali višjo izobrazbo elektro stroke, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (za nedoločen čas ali za določen čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila) ali podjemno pogodbo (za nedoločen čas ali za čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila).

Ponudnik mora imeti, ne glede na to ali se prijavlja na enega, več ali vse sklope:
- najmanj enega (1) delavca z izobrazbo elektrotehnik ali višjo izobrazbo elektro stroke (vodjo del), ki mora imeti opravljen strokovni izpit po ZGO-1 (vpis v IZS bo naročnik preveril sam, z vpogledom v imenik pooblaščenih inženirjev), s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (za nedoločen čas ali za določen čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila) ali podjemno pogodbo (za nedoločen čas ali za čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila).

Poleg tega morajo imeti vsi zgoraj navedeni delavci, vključno z vodjem del, uspešno opravljen zdravniški pregled ter izpit iz varstva in zdravja pri delu. Za vse navedeno je ponudnik dolžan priložiti ustrezna dokazila.

b) Tehnični pogoji:

Ponudnik mora imeti za posamezni sklop:
- v lasti ali najemu najmanj eno (1) avto-dvigalo, eno (1) vozilo za prevoz električnih drogov (min 12 m) in kablov (min teža bobna 3 t), eno (1) vozilo s košaro za monterje in en (1) bager ter eno (1) transportno vozilo za prevoz delavcev in opreme.

Če ima ponudnik osnovno sredstvo v najemu, mora najemna pogodba veljati za čas do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila.

Ponudnik mora imeti v lasti ali najemu poslovno gospodarski objekt v minimalni izmeri:
- pisarna v velikosti najmanj 16 m2
- delavnica v velikosti najmanj 50 m2
- skladišče v velikosti najmanj 200 m2.

Za vse navedeno je ponudnik dolžan priložiti ustrezna dokazila.

DOKAZILO: Izjava ponudnika (PRILOGA D/3) in
- potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje - seznam zaposlenih delavcev, ki bodo dela izvajali (obrazec - Zavarovane osebe zavarovanca),
- podjemne pogodbe za zahtevane kadre, če ponudnik kadre zagotavlja na podlagi podjemnih pogodb (za nedoločen čas ali za določen čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila),
- izpisek iz osnovnih sredstev, kjer ponudnik nedvoumno označi zahtevano opremo in objekt, ali najemno pogodbo, iz katere izhaja, da je najem dogovorjen najmanj za obdobje trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila,
- dokazilo oz. potrdila o strokovni izobrazbi za vsakega od delavcev, s katerimi dokazuje izpolnjevanje tega pogoja,
- potrdila o opravljenih zdravniških pregledih in
- potrdila o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu za vsakega od delavcev, s katerimi dokazuje izpolnjevanje tega pogoja."

Vlagatelj najprej navaja, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo za vse tri sklope, zato bi moral dokazati, da ima zaposlenih najmanj 3 × 8 delavcev, od tega najmanj 3 × 4 delavce z izobrazbo elektromonter ali višjo izobrazbo elektro stroke, česar pa ni. Vlagatelj tudi navaja, da bi moral izbrani ponudnik dokazati razpolaganje z opremo za vse tri sklope.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo za vse tri sklope, vendar mu je naročnik oddal javno naročilo v dveh sklopih, zato bi bilo treba upoštevaje pravilo o prioritetnem vrstnem redu sklopov iz 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb " splošni del (str. 7"8 razpisne dokumentacije) ugotoviti, ali ima izbrani ponudnik kadre in opremo le v dvakratni (in ne trikratni) minimalni številki.

Iz dokumenta "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 je razvidno, da predstavlja seznam 43 oseb, za vse te osebe pa je v stolpcu "Zav. pod." navedena šifra "001", ki označuje "podlago za zavarovanje" z opisom "osebe, ki so v delovnem razmerju v RS pri podjetju, zavodu, drugi organizaciji ali delodajalcu; pri podružnicah tujih poslovnih subjektov; izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije" (priloga 1 (obrazec M-1) Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 37/2001 (57/2011 popr.); v nadaljevanju: Pravilnik)), kar pomeni, da je vseh teh 43 oseb zaposlenih pri izbranem ponudniku. Iz navedenega podatka je zato mogoče zaključiti, da že to število oseb presega minimalno število kadra, ki ga zahteva naročnik za sklopa 1 in 2. Res pa je, da je glede na kadrovski pogoj treba ugotoviti še npr. izobrazbeno strukturo in opravljene zdravstvene preglede, saj je mogoče minimalni prag kadrovskega pogoja izpolniti le, če ima izbrani ponudnik v vsakem sklopu minimalno število kadra, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve skupaj.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik zaposluje le šest elektroinštalaterjev/elektroinštalaterk, ki so v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedeni pod št. 9 (pravilno: 8), 10, 14, 16, 22 in 23. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na razdelek "Poklic oprav.", ki je naveden v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz predloženega dokazila razvidno, da za osebe pod št. 11, 18, 21 in 27 razdelek "Poklic oprav." ni izpolnjen. Vendar le dejstvo, da vlagatelj v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 ni mogel najti več kot šest oseb, pri katerih je v razdelku "Poklic oprav." navedeno elektroinštalaterji/elektroinštalaterke, ne more že pomeniti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja glede minimalnega števila kadra z zahtevano izobrazbo. Ne glede na to, ali vlagatelj podatek iz razdelka "Poklic oprav." uporablja v pravilnem kontekstu, je že na podlagi tega, da navaja, da je pri šestih osebah navedeno elektroinštalaterji/elektroinštalaterke, nejasno, zakaj bi to število ne zadostovalo za kader v enem sklopu, saj naročnik zahteva v vsakem sklopu posebno izobrazbo le za štiri osebe izmed osmih oseb.

Prijave podatkov za obvezna socialna zavarovanja se pošiljajo na obrazcih, ki jih določa Pravilnik (2. člen Pravilnika). Tudi po pravilnikih, ki so veljali pred uveljavitvijo Pravilnika, je bilo treba podatke sporočati na obrazcih, določenimi s tedanjimi pravilniki.

V obrazcu M-1 (priloga 1 Pravilnika) je pod št. 25 določena rubrika "Poklic, ki ga opravlja (SKP-08)", navodila za njeno izpolnitev pa so navedena v nadaljevanju priloge 1 na str. 10. Iz teh navodil je med drugim razvidno, da se v rubriko pod št. 25 vpiše "4-mestno kodo ustrezne skupine poklicev po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 (SKP-08), sprejeti z Uredbo o Standardni klasifikaciji poklicev 2008 (Uradni list RS, št. 50/10). Po SKP-08 se dela, delovna mesta in poklice, ki jih opravljajo posamezne osebe, razvršča v skupine poklicev. Skupino poklicev tvori poklic ali več poklicev, ki so si praviloma podobni po ravni znanja oz. po vrsti znanja, ki je potrebno za ustrezno opravljanje nalog in dolžnosti v poklicu. Poklic tvori niz del, katerih poglavitne naloge in dolžnosti so si zelo podobne. Delo je skupek nalog in dolžnosti, ki jih opravlja ena oseba. Delovno mesto je najmanjša enota v organizaciji delodajalca. Delovno mesto je opredeljeno z nalogami, ki jih opravlja oseba ter pogoji, ki jih mora oseba izpolnjevati za opravljanje teh nalog." Podatek o poklicu (rubrika 25) pa ni isto kot podatek o izobrazbi, saj se podatke o izobrazbi vpisuje v druge rubrike obrazca M-1. Tako je pod št. 22 določena rubrika "Poklicna/strokovna izobrazba", pod št. 23 rubrika "Vrsta izobrazbe (KLASIUS-SRV)" in pod št. 24 rubrika "Področje izobrazbe (KLASIUS-P)". Ker je iz dokumenta "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 razvidno, da pojem elektroinštalaterji/elektroinštalaterke uporablja v razdelku "Poklic oprav.", je očitno, da ne daje podatka o izobrazbi zavarovanca, temveč o "poklicu, ki ga" zavarovanec "opravlja".

Glede na predstavljeno je razvidno, da vlagatelj ne more s sklicevanjem na dokazilo, ki ne vsebuje podatka o izobrazbi zavarovancev, temveč podatek o poklicu, ki ga opravljajo, dokazovati neustreznosti izobrazbene strukture kadra izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je za dokazovanje izobrazbe predložil dokazila o izobrazbi (fotokopije npr. spričeval, diplom, odločb o priznanju izobrazbe), iz kadrovskega pogoja pa tudi sicer izhaja, da ni nujno, da ima kader le izobrazbo elektromonter, temveč ima lahko tudi višjo izobrazbo elektro stroke.

Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (http://www.ess.gov.si/ trg_dela/publicistika/sifranti_klasifikacije) je objavljen šifrant poklicne in strokovne izobrazbe, ta pa vsebuje nazive poklicne oziroma strokovne izobrazbe in je orodje za razvrščanje izobrazbe. Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se uporablja kot klasifikacijsko orodje za evidentiranje nazivov poklicne oziroma strokovne izobrazbe. Iz tega šifranta je razvidno, da je stopnja reformiranega izobraževalnega sistema za elektromonterja srednje poklicno izobraževanje. Elektromonter je namreč označen s šifro 42501 (http://www.ess.gov.si/_files/2123/Sifrant%20poklicne%20in %20strokovne%20izobrazbe.pdf), številka 4 pa označuje stopnjo izobrazbe (gl. http://www.ess.gov.si/_files/1126/Sistem%20%C5%A1ifriranja%20in%20pregled%20skupin.doc). Zato je mogoče pogoj v delu, ki se nanaša na zahtevano minimalno izobrazbo, razumeti, da lahko ponudniki zadostijo pogoju tudi, če priglasijo tudi kader z npr. peto, šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik "zgolj s predložitvijo odločb Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ni izpolnil naročnikove zahteve po predložitvi dokazila oz. potrdila za vsakega izmed delavcev, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogoja", vendar ne navaja, zakaj bi bilo treba slediti takšnemu stališču. Iz teh odločb (str. 70, 71, 72, 85 in 86 ponudbe) je razvidno, da se osebam, ki so se izobraževale v tujini, v Republiki Sloveniji prizna stopnja izobrazbe, smer oziroma stopnja tujega izobraževalnega programa in v tujini pridobljen naziv poklicne izobrazbe. Iz odločbe na str. 84 ponudbe je razvidno, da se osebi, ki se je izobraževala v tujini, prizna enakopravnost diplome s spričevalom o zaključnem izpitu določenega vzgojno-izobraževalnega programa, ki ga je bilo mogoče pridobiti v Republiki Sloveniji do 1. 6. 1995. Iz teh odločb je razvidno, da so bila ministrstvu predložena dokazila o izobraževanju v tujini, zato te odločbe potrjujejo, da imajo osebe, katerim so bile te odločbe izdane, določeno izobrazbo. Vendar vlagatelj ne navaja, da bi izobrazba, ki je bila priznana tem osebam, ne ustrezala tisti, ki jo zahteva kadrovski pogoj. Na to ne more vplivati dejstvo, da se vlagatelj ni seznanil s tem, katerim osebam so bile te odločbe izdane (kot že predhodno ugotovljeno, se je vlagatelj lahko seznanil z imenom in priimkom osebe iz ene izmed teh odločb (str. 70 ponudbe), saj naročnik vseh podatkov ni zakril), ker to ne spremeni dejstva, da je ugovarjanje priznanju kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na zahtevano izobrazbo, mogoče ne glede na seznanitev z imeni in priimki oseb, ki jim je bila priznana ta izobrazba.

Je pa Državna revizijska komisija ugotovila, da se odločbi na str. 71 in 72 ponudbe nanašata na osebi, ki nista navedeni v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 ali v podjemnih pogodbah št. 1-2011, 2-2011, 3-2011 in 4-2011. Možnost sklicevanja na osebi, za kateri sta priloženi dokazili o izobrazbi na str. 71 in 72 ponudbe, za priznanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja ne more biti uspešna, saj zanju ni dokazana zaposlitev, ker manjkajo dokazila o tem. Vendar to še ne pomeni, da izbrani ponudnik ni priglasil zadosti drugih oseb, ki izpolnjujejo vse zahteve iz kadrovskega pogoja.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se za osebe, ki so navedene v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 pod št. 8 (vlagatelj sicer napačno navaja št. 9, ker je zanjo navedeno "strokovnjaki/strokovnjakinje za računovodstvo, revizijo ipd."), 10, 14, 16, 22 in 23 predložena dokazila o izobrazbi v ponudbi na str. 77, 78, 79 in 80 (za osebo pod št. 8), str. 84 (za osebo pod št. 10), str. 81, 82 in 83 (za osebo pod št. 14), str. 70 (za osebo pod št. 16), str. 67, 68 in 69 (za osebo pod št. 22) in str. 73, 74 in 75 (za osebo pod št. 23). Ker vlagatelj ne navaja vsebinskih razlogov, da ne bi bilo mogoče priznati dokazil o izobrazbi za teh šest oseb (vlagateljevemu stališču glede dokazil na str. 70 in 84 ponudbe Državna revizijska komisija ni sledila, kar je že predhodno pojasnila), je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj ni dokazal, da izbranemu ponudniku ni mogoče priznati kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na izobrazbo teh oseb.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj ne navaja nikakršnih razlogov, da ni mogoče priznati dokazil o izobrazbi, ki se nahajata v ponudbi na str. 61 in 66. Dokazilo na str. 61 ponudbe se nanaša na osebo, ki je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 3, dokazilo na str. 66 pa se nanaša na osebo, ki je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 17. Glede na navedeno se število oseb z zahtevano izobrazbo zviša na osem.

Ker vlagatelj ne navaja vsebinskih razlogov, da ne bi bilo mogoče priznati dokazila o izobrazbi na str. 85 in 86 ponudbe, je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj ni dokazal, da izbranemu ponudniku ni mogoče priznati kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na izobrazbo za osebo, za katero je izbrani ponudnik predložil to dokazilo. Oseba, na katero se nanaša dokazilo na str. 85 in 86 ponudbe, je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 27. Število oseb z zahtevano izobrazbo se torej zviša na devet.

Iz odločitve o zahtevku za revizijo je razvidno, da naročnik osebe, za katero je predloženo dokazilo na str. 97 ponudbe (dokazilo za izobrazbo za poklic telefonski mehanik), ni štel za osebo z zahtevano izobrazbo. To dokazilo je bilo predloženo za osebo, za katero je izbrani ponudnik predložil podjemno pogodbo št. 4-2011. Ker naročnik te osebe ni upošteval, je pri reševanju zadeve ni upoštevala niti Državna revizijska komisija, vendar to ne pomeni že, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da izobrazba te osebe ni tista, ki jo zahteva kadrovski pogoj. To pomeni le, da je Državna revizijska komisija upoštevala naročnikovo stališče, da pri ugotavljanju sposobnosti v kvoto oseb z zahtevano izobrazbo ni všteval te osebe.

Druge tri osebe, s katerimi je izbrani ponudnik sklenil podjemne pogodbe, imajo izobrazbo elektro smeri: za osebo po podjemni pogodbi št. 1-2011 se dokazilo o izobrazbi nahaja na str. 95 ponudbe, za osebo po podjemni pogodbi št. 2-2011 se dokazilo o izobrazbi nahaja na str. 98 ponudbe, za osebo po podjemni pogodbi št. 3-2011 pa se dokazilo o izobrazbi nahaja na str. 96 ponudbe. Število oseb z zahtevano izobrazbo se zviša na 12 oseb.

Ker osebe, s katerimi je izbrani ponudnik sklenil podjemne pogodbe št. 1-2011, 2-2011, 3-2011 in 4-2011, niso tujci, so brezpredmetni vlagateljevi argumenti o delovnih dovoljenjih.

Ker možnost sklicevanja na osebi, za kateri sta v ponudbi predloženi odločbi na str. 70 in 71 ne more biti uspešna zaradi nedokaza njune zaposlitve, je treba preizkusiti, ali so za drugih 12 oseb z izobrazbo, ki jo zahteva kadrovski pogoj, dokazani drugi elementi kadrovskega pogoja.

Vlagatelj navaja, da osebama, ki sta navedeni v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 pod št. 9 (pravilno: 8) in 23, poteče delovno dovoljenje pred iztekom veljavnosti pogodbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz tretjega odstavka 23. člena vzorca pogodbe o izvedbi naročila (str. 75 razpisne dokumentacije) razvidno, da se pogodba sklepa do 31. 12. 2014.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 za osebo pod št. 8 navedeno, da njeno delovno dovoljenje velja do 31. 8. 2013 (in ne do 16. 5. 2013, kot to napačno navaja vlagatelj, saj do 16. 5. 2013 velja njeno začasno bivališče na naslovu v Republiki Sloveniji), za osebo pod št. 23 pa delovno dovoljenje velja do 22. 4. 2015 (in ne do 6. 7. 2013, kot to napačno navaja vlagatelj, saj do 6. 7. 2013 velja delovno dovoljenje osebe pod št. 24). Glede na datum, do katerega se sklepa pogodba, ne more biti sporno izpolnjevanje kadrovskega pogoja z osebo, ki je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 23, saj njeno delovno dovoljenje velja dlje od 31. 12. 2014. Razlogov, da datum 22. 4. 2015 ne drži, vlagatelj ne navaja. Se pa Državna revizijska komisija strinja, da izpolnjevanja kadrovskega pogoja, kot ga je določil naročnik, ni mogoče dokazati z osebo, ki je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 8. Skladno z drugim odstavkom 119. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja. Ker je naročnik v kadrovskem pogoju določil, da ponudniki element, ki se nanaša na "zaposlitev", dokazujejo s pogodbo "za nedoločen čas ali za določen čas vsaj do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila", bi moralo biti iz dokazil razvidno, da obstaja pogodba, ki velja (vsaj) do 31. 12. 2014. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikovimi stališči iz odločitve o zahtevku za revizijo, da področna zakonodaja o zaposlovanju tujcev določa pogoje za podaljšanje delovnega dovoljenja in da določa način podaljšanja tega dovoljenja, pa naročnik v tej fazi postopka, ko je rok za predložitev ponudb že potekel, ne more s tolmačenjem določb razpisne dokumentacije spreminjati njihove vsebine (tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS). Naročnik bi moral že v razpisni fazi pretehtati, ali je tak pogoj potreben, primeren in sorazmeren. Tako kot se lahko zgodi, da tujec v času veljavnosti delovnega dovoljenja pridobi državljanstvo, obstaja možnost, da ga ne pridobi, možne pa so tudi druge situacije (npr. niso izpolnjeni pogoji za podaljšanje delovnega dovoljenja ali pa se ga ne podaljša). Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni upravičen izbranemu ponudniku priznati izpolnjevanja kadrovskega pogoja z upoštevanjem osebe, ki je navedena v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 pod št. 8, saj zanjo ni izpolnjen tisti del kadrovskega pogoja, ki se nanaša na "trajanje pogodbe". Število oseb z zahtevano izobrazbo in zaposlitvijo, s katerim je mogoče dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, se zniža na 11.

Vlagatelj navaja, da se le šest zdravniških potrdil nanaša na osebe "elektrikar " energetik".

Vlagatelj se sklicuje na podatke iz razdelka "naziv delovnega mesta" iz zdravniških spričeval (str. 140"173 in 175"182 ponudbe), vendar podatki iz tega razdelka ne razkrivajo izobrazbe, temveč, kot kaže ime razdelka, na katerem delovnem mestu delajo osebe, ki jim je bilo izdano zdravniško spričevalo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zdravniška spričevala predložena tudi za osebe, ki so v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedene pod št. 3 (str. 170 ponudbe), 8 (str. 162 ponudbe), 10 (str. 167 ponudbe), 14 (str. 166 ponudbe), 16 (str. 151 ponudbe), 17 (str. 176 ponudbe), 22 (str. 182 ponudbe), 23 (str. 160 ponudbe) in 27 (str. 178 ponudbe) ter za osebe, s katerimi so sklenjene podjemne pogodbe št. 1-2011 (str. 171 ponudbe), 2-2011 (str. 173 ponudbe), 3-2011 (str. 172 ponudbe) in 4-2011 (str. 174 ponudbe). Zdravniškega spričevala pa ni za osebi, za kateri sta predloženi dokazili o izobrazbi na str. 71 in 72 ponudbe. Število oseb z zahtevano izobrazbo in zaposlitvijo, s katerim je mogoče dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ker je zanje predloženo zdravniško spričevalo, ostaja 11.

Vlagatelj nadalje navaja, da število oseb z zahtevano izobrazbo, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ni podano, ker so nekatera potrdila o opravljenem izpitu iz varstva in zdravja pri delu potekla, premalo pa je potrdil, ki se nanašajo na osebe "elektrikar " energetik".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se štiri "potrdila o uspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti", vsa štiri izdana 15. 1. 2009, nanašajo na osebe, s katerimi so sklenjene podjemne pogodbe št. 1-2011 (str. 113 ponudbe), 2-2011 (str. 110 ponudbe), 3-2011 (str. 111 ponudbe) in 4-2011 (str. 112 ponudbe), vendar so vsa štiri bila veljavna le do 15. 1. 2011. Število oseb z zahtevano izobrazbo in zaposlitvijo, s katerim je mogoče dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ker je zanje predloženo zdravniško spričevalo in "potrdilo o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu", se (glede na dejstvo, da naročnik osebe z izobrazbo za poklic telefonski mehanik ni upošteval) zniža na osem.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so "potrdila o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu" predložene za osebe, ki so v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedene pod št. 3 (str. 100 in 128 ponudbe), 8 (str. 118 ponudbe), 14 (str. 116 ponudbe), 16 (str. 130 ponudbe), 17 (str. 114 ponudbe), 22 (str. 132 ponudbe) in 23 (str. 107 ponudbe). Državna revizijska komisija ni uspela najti "potrdila o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu" za osebi, ki sta v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedeni pod št. 10 in 27. Je pa Državna revizijska komisija našla "potrdili o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu" za osebi, za kateri sta predloženi dokazili o izobrazbi na str. 71 in 72 ponudbe, in sicer (glede na vrstni red dokazil o izobrazbi) na str. 134 in 131 ponudbe. Število oseb z zahtevano izobrazbo in zaposlitvijo, s katerim je mogoče dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ker je zanje predloženo zdravniško spričevalo in "potrdilo o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu", se zniža na šest.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj za osebe, ki so v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedene pod št. 3, 14, 16, 17, 22 in 23, ni dokazal, da jih ne bi bilo mogoče upoštevati pri izpolnjevanju kadrovskega pogoja. Za osebe, ki so v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedene pod št. 8, 10 in 27, je vlagatelj uspel dokazati nekatere pomanjkljivosti: za osebo pod št. 8 ni dokazana zaposlitev v zahtevanem trajanju, za osebi pod št. 10 in 27 pa ni predloženih "potrdil o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj za osebe, s katerimi so sklenjene podjemne pogodbe št. 1-2011, 2-2011, 3-2011 in 4-2011 uspel dokazati nekatere pomanjkljivosti: za vse so predložena "potrdila o opravljenih izpitih iz varstva in zdravja pri delu", ki niso več veljavna, za osebo, s katerimi je sklenjena podjemna pogodba št. 4-2011, pa je naročnik navedel, da ga ni štel za osebo z zahtevano izobrazbo. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da bi naročnik za upoštevanje izobrazbe lahko upošteval osebi, za kateri sta predloženi dokazili o izobrazbi na str. 71 in 72 ponudbe in zdravniški spričevali na str 134 in 131 ponudbe, vendar zanju ni znana zaposlitev, predloženo pa ni niti zdravniško spričevalo. Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali bi bilo mogoče osebo, ki bi bila vodja del, upoštevati hkrati po prvi in po drugi alinei kadrovskega pogoja, saj vlagatelj takšnega vprašanja ni odprl, zato tudi ni ugotavljala, ali bi osebo, ki je v dokumentu "Zavarovane osebe zavezanca" z dne 1. 10. 2012 navedena pod št. 3, ker sta zanjo predloženi dokazili o strokovnem izpitu iz odgovornega vodenja del (str. 60 in 63 ponudbe), lahko hkrati upoštevali po obeh alineah. Vendar tudi v primeru, če bi to osebo bilo mogoče upoštevati po obeh alineah, bi za minimalno število oseb z zahtevano izobrazbo in drugimi zahtevami v enem izmed sklopov (glede na pravilo o prioritetnem vrstnem redu bi to bil sklop 2) zmanjkala ena oseba.

Vendar le nepredložitev zahtevanih dokazil ni še razlog za izločitev ponudbe, ker je ponudba, v kateri zgolj ni predloženih dokazil, formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS), naročnika pa zavezuje 82. člen ZJNVETPS, ki ureja postopek dopolnitve ponudbe. Iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila glede manjkajočih dokazil izvedel postopek po 82. členu ZJNVETPS, iz odločitve o zahtevku za revizijo pa ni razvidno, da bi se skliceval, da bi mu bili morebiti znani podatki iz predhodnih naročil (prim. trditev glede izpolnjevanja tehničnega pogoja). Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je naročnik ravnal skladno z ZJNVETPS, ko je štel, da je (zaradi pravila o prioritetnem vrstnem redu) ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke glede izpolnjevanja tehničnega pogoja.

Vlagatelj sicer zatrjuje (drugi odstavek točka 2.2 zahtevka za revizijo, str. 9), da podatki iz izpiska "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012" "izpolnjevanja pogojev naročnika glede opreme ne izkazujejo", vendar očitka ne konkretizira, Državna revizijska komisija pa je že predstavila, da je treba upoštevati pravilo o prioritetnem vrstnem redu, zato so napačna vlagateljeva izhodišča, da bi moral izbrani ponudnik dokazati trikratnik potrebne opreme. Ob taki vlagateljevi trditveni podlagi Državna revizijska komisija ni mogla (že) ugotoviti kršitve. Vlagatelj se sklicuje tudi na pogodbo o poslovnem sodelovanju in najemu opreme z dne 5. 1. 2012 (str. 55 ponudbe), vendar glede na pravilo o prioritetnem vrstnem redu najem dveh avtodvigal, dveh dvižnih košar in dveh prikolic za prevoz kablov in drogov ni manj, kot je treba dokazovati po tehničnem pogoju v dveh sklopih.

Skladno s prvim odstavkom 3. člena pogodbe o poslovnem sodelovanju in najemu opreme z dne 5. 1. 2012 najemodajalec daje najemniku opremo v najem za nedoločen čas, kar ni v nasprotju z zahtevo iz tehničnega pogoja, da "mora najemna pogodba veljati za čas do konca trajanja pogodbe, sklenjene v postopku tega naročila". Ker je iz tretjega odstavka 23. člena vzorca pogodbe o izvedbi naročila (str. 75 razpisne dokumentacije) razvidno, da se pogodba sklepa do 31. 12. 2014, najemno razmerje za nedoločen čas poteka tudi po datumu 31. 12. 2014. Vlagatelj se sicer sklicuje na 616. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ), ki določa, da je pogodbo, katere trajanje ni določeno, mogoče odpovedati, vendar ne navaja, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju in najemu opreme z dne 5. 1. 2012, že odpovedana v času, ko jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbo ali do roka za predložitev ponudb, sicer pa je vlagateljevo opozarjanje na možnost odpovedi te pogodbe neutemeljeno, saj je po OZ mogoč odstop tudi od pogodbe, sklenjene za določen čas (gl. člene 103"111 OZ).

Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja tehničnega pogoja v delu, ki se nanaša na zahteve po razpolaganju s poslovnimi prostori z minimalnimi površinami.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano dokazilo " izpisek "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012". Vendar je treba pritrditi vlagatelju, da iz tega dokazila niso razvidne površine zahtevanih treh poslovnih prostorov.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da mu je glede na predhodne postopke oddaje naročila (npr. naročilo, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1284/2012) znano, da izbrani ponudnik razpolaga s potrebnimi poslovnimi prostori. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da iz te naročnikove trditve neposredno ne izhaja, da mu je znana tudi površina poslovnih prostorov.

Naročnik je na poziv št. 018-418/2012-3 z dne 2. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil ponudbo izbranega ponudnika iz postopka oddaje naročila, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1284/2012, vendar tudi na podlagi podatkov iz naknadno odstopljene ponudbe, ki jo je v tistem postopku oddaje naročila predložil vlagatelj, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti podatkov o površinah poslovnih prostorov. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla že zaključiti, da je naročnik upravičeno štel, da izbrani ponudnik razpolaga s poslovnimi prostori z zahtevanimi minimalnimi površinami. Državna revizijska komisija dodaja, da ni ugotavljala, ali bi bilo mogoče z dokazilom, ki ga je zahteval naročnik, dokazati zahtevane minimalne površine, je pa štela, da je naročnik dolžan v okviru alinee a prvega odstavka 69. člena ZJNVETPS o naročilu hraniti podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičuje svojo odločitev, ki jo je sprejel v zvezi z ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil. Ker Državna revizijska komisija na podlagi odstopljene dokumentacije iz postopka oddaje naročila ni mogla ugotoviti površin poslovnih prostorov, s katerimi razpolaga izbrani ponudnik, je štela, da naročnik ni dokazal, da hrani podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičuje svoje odločitve, ki jih je sprejel v zvezi z ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil (alinea a prvega odstavka 69. člena ZJNVETPS). Zato je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik preuranjeno zaključil, da je treba izbranemu ponudniku priznati izpolnjevanje tehničnega pogoja v izpostavljenem delu. Naročnik bi lahko pred sprejemom odločitve o oddaji naročila npr. od izbranega ponudnika zahteval pojasnilo izpiska "Osnovna sredstva na dan 02.10.2012" in pridobil manjkajoče podatke o površinah poslovnih prostorov.

Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik (vsaj deloma) podatke o površinah poslovnih prostorov izbranega ponudnika pridobil, saj je izbrani ponudnik navedel nekatere podatke v vlogi z dne 3. 12. 2012, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, in ji predložil nekatera dokazila. Vendar Državna revizijska komisija teh podatkov ni mogla upoštevati za potrditev pravilnosti naročnikove ugotovitve, da izbrani ponudnik izpolnjuje tehnični pogoj tudi v delu, ki se nanaša na površine poslovnih prostorov, saj naročnik ni dokazal, da je s temi podatki razpolagal še pred sprejemom odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj kot zadnje še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in bi moral naročnik izvesti postopek po 50. členu ZJNVETPS. Vlagateljev očitek ni utemeljen, saj v obravnavanem primeru oddaje naročila ni šlo za položaj iz 50. člena ZJNVETPS.

V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 50. člena ZJNVETPS je treba pojasniti, da se nanaša na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo ponudnikov, ki so predložili takšno ponudbo, je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo naročila. Določba 50. člena ZJNVETPS je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" in jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 50. členu ZJNVETPS na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. zadeve št. 018-080/2010, 018-238/2011, 018-422/2011), da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet njegove avtonomne presoje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopih 1 in 2 neobičajno nizka in da jo želi kot takšno zavrniti. Nasprotno. Iz naročnikove dokumentacije (odločitve o oddaji naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika v sklopih 1 in 2 sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Na predhodno navedeno ne more vplivati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJNVETPS-D), saj se postopek oddaje konkretnega naročila izvede po dosedanjih predpisih (prvi odstavek 24. člena ZJNVETPS-D). Naročnik je namreč obvestilo o naročilu poslal v objavo 26. 9. 2012 (točka VI.5 objave), ZJNVETPS-D pa je začel veljati 30. 12. 2012.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi zbrane dokumentacije ni mogla zaključiti, da je naročnik v sklopih 1 in 2 izbral ponudbo, ki jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje kadrovski in tehnični pogoj, je ugotovila, da je naročnik preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopih 1 in 2 popolna, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopih 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. JN-11/2012 z dne 13. 11. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopih 1 in 2 se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka 73. člena ZJNVETPS). Če se bo naročnik odločil nadaljevati postopek oddaje naročila z vnovično izbiro najugodnejše ponudbe, naj razčisti sporne situacije, na katere je opozorila Državna revizijska komisija v tem sklepu, postopek oddaje naročila pa mora dokumentirati tako, da upošteva alineo a prvega odstavka 69. člena ZJNVETPS. Ker je naročnik v predrevizijskem postopku od izbranega ponudnika prejel tudi vlogo z dne 3. 12. 2012 in nekaj prilog k njej, lahko preveri, ali že podatki, ki izhajajo iz te vloge in prilog, zadoščajo za dokazilo minimalnih površin poslovnih prostorov. Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati, da je treba zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), ponudnik pa mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (14. člen ZJNVETPS). Če se bo naročnik odločil, da naročila v sklopih 1 in 2 ne bo oddal, mora ravno tako upoštevati ZJNVETPS, zlasti obveznosti iz 84. člena ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z drugim odstavkom 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 7.718,75 eurov (3.605,15 eurov za sklop 1 in 4.113,60 eurov za sklop 2) in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 8.678,75 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 8.678,75 eurov. Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za nagrado za odvetniško zastopanje nad priznanim zneskom, saj jih glede na okoliščine primera ne ocenjuje kot potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 31. 1. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




































Vročiti:
" Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj,
" odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 5, 1001 Ljubljana,
" Bauimex, d. o. o., Pot v puškarno 11, 4000 Kranj,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.