018-026/2013 Občina Rogašovci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Nataši Jeršič v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "ureditev trga svetega Jurija" in v zvezi z vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", ki jo je vložil vlagatelj TINAG, d. o. o., Mariborska ulica 35, Zgornja Polskava (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Rogašovci, Rogašovci 14b, Rogašovci (v nadaljevanju: naročnik), 1. 2. 2013

odločila:

1. Vloga z dne 22. 1. 2013, poimenovana "Pritožba", se v delih, kjer vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija:
" "naročniku naloži, da ustavi postopek izvedbe javnega naročila (označi pogodbo kot nično)" in
" "uvede Postopek popravnega mehanizma v zvezi z kršitvijo naročnika, ki so navedeni v nadaljevanju pritožbe",
zavrže.

2. Vloga z dne 22. 1. 2013, poimenovana "Pritožba", se v delu, ki predstavlja pritožbo zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 10. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10861/2012) z dokumentom "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-9/2012-49 z dne 4. 12. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). To obvestilo je bilo vlagatelju vročeno 7. 12. 2012 (razvidno iz podpisane vročilnice).

Vlagatelj z vlogo z dne 17. 12. 2012 predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in sprejem sklepa, da se zadrži postopek oddaje javnega naročila, uveljavlja pa tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je tudi z vlogo z dne 3. 1. 2013 predlagal sprejem sklepa, da se zadrži postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom št. 430-9/2012-62 z dne "11. 1. 2012" (očitna pomota v letnici; opomba Državne revizijske komisije) zahtevek za revizijo zavrgel, odločil o predlogu za sprejem sklepa, da se zadrži postopek oddaje javnega naročila, zahtevo za povrnitev stroškov pa zavrnil. Naročnik je (v zvezi z zahtevkom za revizijo) navedel, da:
" je 8. 1. 2013 prejel dopis Državne revizijske komisije, s katerim mu ta odstopa zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012,
" je preveril, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku,
" bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo vložiti do 19. 12. 2012, ko se je iztekel rok osmih delovnih dni iz 25. člena ZPVPJN, vendar je naročnik zahtevek za revizijo prejel šele 8. 1. 2013 po Državni revizijski komisiji, zato je nepravočasen,
" je zahtevek za revizijo nepravočasen tudi, če bi upošteval dan oddaje zahtevka za revizijo priporočeno na pošto nepristojnemu organu (tj. 3. 1. 2013),
" vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil na način, kot ga določa 24. člen ZPVPJN.

Predlog, da se sprejme sklep, da se zadrži postopek oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija zavrgla (sklep št. 018-14/2013-3 z dne 16. 1 2013), pri tem pa ugotovila, da je naročnik z izbranim ponudnikom že sklenil pogodbo (in sicer 31. 12. 2012).

Po prejemu sklepa št. 430-9/2012-62 z dne "11. 1. 2012" je vlagatelj vložil vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", in z njo predlaga, da "Državna revizijska komisija s Sklepom pritožbi ugodi zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem postopku, da naročniku naloži, da ustavi postopek izvedbe javnega naročila (označi pogodbo kot nično) ter, da naročnik izda novo Obvestilo s katerim bo izbral novega izvajalca za izvedbo predmetnih del, tj. vlagatelja revizijskega zahtevka oz. pritožnika, katerega ponudba je popolna oz. uvede Postopek popravnega mehanizma v zvezi z kršitvijo naročnika, ki so navedeni v nadaljevanju pritožbe" in "hkrati daje pobudo, da postopek zoper kršitve uvede tudi Komisija ES, saj je po mnenju pritožnika bila med postopkom javnega naročila povzročena hujša kršitev prava Evropske unije na področju javnega naročanja" (str. 1), nekoliko drugačen predlog pa postavlja na str. 7. Vlagatelj:
" navaja, da se mu poraja sum o koruptivnem ravnanju naročnika, saj ta ni izbral ponudbe, ki bi bila v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) primerna, pravilna, pravočasna in formalno popolna,
" nadaljuje, da je naročnik, ne da bi ponudbe izbranega ponudnika izločil v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 kot nepravilno in nepopolno, z izbranim ponudnikom podpisal gradbeno pogodbo,
" "v nadaljevanju ["] predstavlja v katerem delu izbran ponudnik ni izpolnil vseh zahtev iz javne objave ter odgovorov na vprašanja", ponavlja argumente iz zahtevka za revizijo in "ponovno poudarja", da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, izbrati pa vlagateljevo ponudbo,
" ugotavlja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa "moč ugotoviti, da naročnik kot to sam zatrjuje revizijskega zahtevka s strani pritožnika ni prejel",
" priznava, da zahtevka za revizijo ni poslal po priporočeni pošti, in navaja, da ga je poslal "pomotoma po navadni pošti", vendar "meni, da je zahtevek vseeno prispel na naslov naročnika v zakonitem roku", saj "pritožnik je v zakonitem roku poslal kopijo zahtevka tudi na Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: MF) ter tudi istega dne poravnal takso na ustrezen račun MF", zato "meni, da je naročnik moral prejeti sporni zahtevek, ker ga je ne glede na način pošiljanja prejelo tudi MF" in "v skladu z zapisanim, pritožnik predlaga, da se kot dokazilo preveri poštna knjig oz. ustrezen dokument iz katerega bo razviden prejem kopije ter ustrezen TRR kamor je bila nakazana taksa",
" meni, da ima izbira izvajalca gradbenih del vse elemente korupcije, in ponavlja, zakaj bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, izbrati pa vlagateljevo ponudbo,
" ugotavlja, da "tudi, če bi trditve naročnika vzdržale, da revizijskega zahtevka ni prejel po navadni pošti", ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika,
" meni, da so naročnikove navedbe, da ni prejel zahtevka za revizijo, "izmišljene iz razloga, ker je želel izbrati za razpisana dela izključno svojega favorita",
" "pristojnim organom predlaga, da se preveri tudi poštna knjiga o prejemu pisemskih pošiljk katero vodi naročnik".

Naročnik je Državni revizijski komisiji kot prilogo dopisu št. 430-9/2012-67 z dne 23. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj vložil vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", v njej pa (povzeto):
" izpodbija sklep št. 430-9/2012-62 z dne "11. 1. 2012" z argumenti, ki se nanašajo na sprejem odločitve o:
" oddaji javnega naročila, pri tem pa vlagatelj sumi na koruptivno ravnanje naročnika,
" zavrženju (in ne zavrnitvi, kot to vlagatelj napačno navaja) zahtevka za revizijo,
in
" predlaga, da:
" Državna revizijska komisija:
" "naročniku naloži, da ustavi postopek izvedbe javnega naročila (označi pogodbo kot nično)",
" naročniku naloži, da "izda novo Obvestilo s katerim bo izbral novega izvajalca za izvedbo predmetnih del, tj. vlagatelja revizijskega zahtevka oz. pritožnika, katerega ponudba je popolna",
" "uvede Postopek popravnega mehanizma v zvezi z kršitvijo naročnika, ki so navedeni v nadaljevanju pritožbe",
" Komisija Evropske unije uvede postopek popravnega mehanizma.

ZPVPJN ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN) in pravno varstvo po sklenitvi pogodbe (drugi odstavek 1. člena ZPVPJN). Postopki pravnega varstva so določeni v 2. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija odloča v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN) o zahtevku za revizijo (39. člen ZPVPJN), odloča pa tudi o pritožbi skladno s šestim poglavjem ZPVPJN (členi 50"55; prim. 55. člen ZPVPJN), kot tudi o sprejemu sklepa po 19. in 20. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa ne odloča o ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila, saj o tem odloča sodišče (prim. tretja alinea 2. člena ZPVPJN in peto poglavje ZPVPJN (členi 42"49)). Sodišče zato tudi odloča o zadržanju izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila (43. člen ZPVPJN). Ker Državna revizijska komisija ni pristojna za odločanje o ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila in o predlogu za zadržanje njenega izvajanja, je vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", v delu, kjer vlagatelj postavlja ta predloga, zavrgla.

Državna revizijska komisija tudi ne odloča o uvedbi postopka popravnega mehanizma, saj o tem odloči Komisija Evropske unije (56. člen ZPVPJN). Državna revizijska komisija je zato vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", zavrgla tudi v delu, kjer ji vlagatelj predlaga, da uvede postopek popravnega mehanizma.

Če vlagatelj meni, da bi bilo treba uvesti postopek popravnega mehanizma, mora predlog nasloviti na Komisijo Evropske unije in jo s tem predlogom seznaniti.

Državna revizijska komisija tudi ni pristojni organ za odločanje o tem, ali neko naročnikovo ravnanje predstavlja korupcijo, saj so za odločanje o tem vprašanju pristojni drugi organi, npr. Komisija za preprečevanje korupcije ali sodišče (kazenski oddelek).

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikove odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi, drugi in deloma tretji odstavek 5. člena ZPVPJN), s pritožbo pa izpodbija naročnikove odločitve iz predrevizijskega postopka (50. člen ZPVPJN).

Če naročnik ugotovi, da niso izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (prim. prvi odstavek 26. člena ZPVPJN) za vsebinsko (meritotno) obravnavo zahtevka za revizijo (prim. 28. člen ZPVPJN), zahtevek za revizijo zavrže (tretji in četrti odstavek 26. člen ZPVPJN). Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo skladno s šestim poglavjem ZPVPJN (peti odstavek 26. člena ZPVPJN). Vlagatelj neupravičenosti zavrženja zahtevka za revizijo zato ne more utemeljiti z razlogi, ki se upoštevajo pri meritorni obravnavi zahtevka za revizijo (v konkretnem primeru: razlogi, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za popolno in jo izbral), temveč to lahko utemelji le z razlogi, da so izpolnjene procesne predpostavke za meritotno obravnavo zahtevka za revizijo (v konkretnem primeru: razlogi, da je zahtevek za revizijo pravočasen, da vsebuje obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in da ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato pri obravnavi vloge z dne 22. 1. 2013, poimenovane "Pritožba", v delu, ki predstavlja pritožbo zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ni upoštevala (ker ni mogla upoštevati) razlogov, s katerimi vlagatelj utemeljuje, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za popolno in jo izbral. Zato Državna revizijska komisija tudi ni upoštevala vlagateljevega predloga, da naloži naročniku, da "izda novo Obvestilo s katerim bo izbral novega izvajalca za izvedbo predmetnih del, tj. vlagatelja revizijskega zahtevka oz. pritožnika, katerega ponudba je popolna" [tak predlog tudi v zahtevku za revizijo sicer ne more biti uspešen, ker Državna revizijska komisija ne more naložiti naročniku, da izbere določeno ponudbo, saj odločitev o oddaji javnega naročila lahko le razveljavi (druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), naročnik pa bi se nato v postopku oddaje javnega naročila sam odločil, ali bo javno naročilo oddal (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) ali pa ne (prvi in tretji odstavek 80. člena ZJN-2)].

Upoštevaje vse do sedaj navedeno, je Državna revizijska komisija preizkusila, ali je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 upravičeno zavrgel na podlagi utemeljitve, ki jo je navedel v sklepu št. 430-9/2012-62 z dne "11. 1. 2012". Naročnik je svojo odločitev utemeljil s tem, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pravočasno in pri naročniku.

V prvem odstavku 24. člena ZPVPJN je med drugim določeno, da se zahtevek za revizijo vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. ZPVPJN omogoča več različnih načinov vložitve zahtevka za revizijo. Z vidika pravočasnosti zahtevka za revizijo je pomemben dan prejema zahtevka za revizijo pri naročniku, če gre za neposredno vložitev pri naročniku (prim. prvi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ne pa tudi za vložitev po pošti priporočeno (s povratnico ali brez nje), saj je za tak način vložitve zahtevka za revizijo pomemben dan, ko je zahtevek za revizijo oddan na pošto (prim. drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Za potrebe ZPVPJN se glede na prvi odstavek 13. člena ZPVPJN namreč upošteva, da je v drugem odstavku 112. člena ZPP določeno, da "če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena".

Vlagatelj v vlogi z dne 22. 1. 2013, poimenovani "Pritožba", navaja, da zahtevka za revizijo z dne 17. 12. 2012 ni poslal priporočeno po pošti, temveč po navadni pošti; torej nepriporočeno. Ne da bi Državna revizijska komisija v tem trenutku ugotavljala, ali drži vlagateljeva trditev, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 poslal naročniku, pa ugotavlja, da vprašanje vložitve zahtevka za revizijo po pošti nepriporočeno bolj kot vprašanje dopustnosti načina vložitve zahtevka za revizijo odpira vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo. Namreč, vložitev vloge po nepriporočeni pošti ne varuje roka in zato za tak način vložitve zahtevka za revizijo ni pomembna ugotovitev, kdaj ga je vlagatelj oddal na pošto (drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. členom ZPVPJN), temveč je pomembno ugotoviti, kdaj ga je naročnik prejel (prim. prvi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN; prim. Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 463; prim. sklep I Up 32/2009 z dne 5. 2. 2009). Zato je v obravnavanem primeru treba kot ključno ugotoviti, ali je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Ker je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel 7. 12. 2012, bi rok osmih delovnih dni iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN glede na pravila o štetju rokov (drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in petim odstavkom 1. člena ZPVPJN) potekel 19. 12. 2012. Na slednji dan bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo oddati priporočeno po pošti oziroma bi moral naročnik prejeti zahtevek za revizijo, če je bil ta poslan z nepriporočeno pošto.

Ker vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo poslal po navadni pošti, bi za uspeh s pritožbo moral dokazati, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel najkasneje 19. 12. 2012 (prim. sedma alinea 52. člena ZPVPJN) in da je zato naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 kot nepravočasen (prim. šesta alinea 52. člena ZPVPJN v povezavi s tretjim odstavkom 26. člena ZJN-2 glede na prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Tega pa vlagatelj ni dokazal.

Dejstvo, da naj bi Ministrstvo za finance prejelo fotokopijo zahtevka za revizijo z dne 17. 12. 2012 do 19. 12. 2012, ne more biti relevantno za ugotavljanje pravočasnosti zahtevka za revizijo z dne 17. 12. 2012, ki naj bi ga vlagatelj poslal naročniku, z njim pa ni mogoče niti dokazati, da je naročnik prejel zahtevek za revizijo. Če je namreč vlagatelj poslal dve pošiljki (v eni pošiljki zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012, v drugi pa fotokopijo tega zahtevka za revizijo), je vsaka taka pošiljka samostojna in naslovljena na dva različna naslovnika v dveh različnih krajih, zato je možno, da se z njima lahko zgodijo različne stvari (npr. ena pošiljka prispe naslovniku, druga pa ne, ker bi se npr. izgubila). Ugotavljanje dneva prejema zahtevka za revizijo z dne 17. 12. 2012 na Ministrstvu za finance ni v pravnorelevantni zvezi s tem, ali je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel najkasneje 19. 12. 2012. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, kdaj naj bi Ministrstvo za finance prejelo zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012, saj predlagani dokaz ni primeren za dokazovanje kakšnega pravnorelevantnega dejstva, ki je potrebno za rešitev zadeve.

Vlagatelj navaja, da je pravočasno plačal takso, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da dan plačila takse (iz dokazil "Pregled domačih plačilnih nalogov", oba z dne 17. 12. 2012) in pravilni račun njenega plačila nista v pravnorelevantni zvezi s tem, ali je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel najkasneje 19. 12. 2012.

Naročnik je k dopisu št. 430-9/2012-67 z dne 23. 1. 2013 skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN predložil tudi popis dokumentov v zadevi (v obliki računalniškega izpisa), kar je Državna revizijska komisija štela za dokazilo o dokumentih v obravnavani zadevi (št. 430-9/2012), ki jih je naročnik pripravil in vročal, in pošti, ki jo je prejel. Iz predloženega popisa dokumentov v zadevi ni razvidno, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel najkasneje 19. 12. 2012. Naročnik je 8. 1. 2013 pod zaporedno številko 57 evidentiral dokument "odstop zadeve" (kot vhodni dokument), kot "subjekt" pa je navedena Državna revizijska komisija. Dokument z zaporedno številko 57 predstavlja vlogo "Odstop zadeve" št. 020-1/2013-2 z dne 7. 1. 2013, s katero je Državna revizijska komisija naročniku odstopila vlogi "Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka" z dne 3. 1. 2013 in "Zahtevek za revizijo" z dne 17. 12. 2012, ki ju je prejela 4. 1. 2013 od vlagatelja, vlagatelj pa ju je poslal Državni revizijski komisiji 3. 1. 2013 priporočeno po pošti.

Ker vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel najkasneje 19. 12. 2012, je Državna revizijska komisija sledila naročnikovi trditvi iz sklepa št. 430-9/2012-62 z dne "11. 1. 2012", da je zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 prejel šele 8. 1. 2013, ko mu ga je odstopila Državna revizijska komisija. V takih dejanskih okoliščinah je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da naročnik ni ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je štel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 vložil prepozno in ga zato zavrgel. Zato Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali je vlagatelj v resnici poslal zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012, ki naj bi bil namenjen naročniku, že v decembru 2012, niti ni nadalje ugotavljala, kako je treba ravnati, ker je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo z dne 17. 12. 2012 tudi zaradi kršitve 24. člena ZPVPJN, saj to ne bi vplivalo na predhodno ugotovitev.

Upoštevajoč navedeno je morala Državna revizijska komisija vlogo z dne 22. 1. 2013, poimenovano "Pritožba", v delu, ki predstavlja pritožbo zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrniti.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.


V Ljubljani, 1. 2. 2013

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
" Občina Rogašovci, Rogašovci 14b, 9262 Rogašovci,
" TINAG, d. o. o., Mariborska ulica 35, 2314 Zgornja Polskava,
" SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran