018-015/2013 Dom starejših občanov Ajdovščina

Številka: 018-15/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna nabava sanitetnega materiala, sklop 3: kozmetika«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik CombiC, d.o.o., Podnanos 66a, Podnanos (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Ajdovščina, Ulica Milana Klemenčiča 1, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 2. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 20. 12. 2012, s katerim je vlagatelj zahteval odpravo kršitev pri izdaji odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o zavrnitvi" z dne 12. 12. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 6. 9. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN9651/2012. Dne 22. 10. 2012 je naročnik sprejel odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in naročilo blaga v sklopu 3 dodelil vlagatelju. Na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 6. 11. 2012 vložil ponudnik Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, je naročnik v 3. sklopu razveljavil odločitev o oddaji naročila. Dne 12. 12. 2012 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o zavrnitvi", s katerim je vse ponudnike, ki so oddali ponudbo v 3. sklopu, obvestil, da njihove ponudbe zavrača na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da v 3. sklopu ne more opraviti zakonite izbire, ker je v razpisni dokumentaciji premalo natančno opisal posamezen artikel in premalo natančno opredelil dokazila, s katerimi morajo ponudniki izkazovati pogoje za posamezno vrsto blaga, zaradi česar bo izvedel novo naročilo.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 20. 12. 2012, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik v 3. sklopu. Vlagatelj meni, da je obvestilo o zavrnitvi samo s seboj v nasprotju in nezakonito. Naročnik je imel vse možnosti preverjanja ponujenih artiklov, vzorcev, tehničnih listov in katalogov. To možnost je predvidel tudi v razpisni dokumentaciji. Poleg tega vsi vlagateljevi artikli ustrezajo vsem zahtevam, ki so precej podrobni in natančni. Naročnik ni izkoristil možnosti, da od vlagatelja pridobi ustrezna dokazila, s čimer je potrdil ustreznost ponujenih artiklov. Vlagatelj se sprašuje, zakaj je naročnik šele po izboru ponudbe ugotovil, da je premalo natančno opisal artikle. Naročnik je imel možnost preverjanja artiklov in je to v preteklih razpisih tudi počel. Ponudnik Sanolabor, d.d., je v zahtevku za revizijo natančno navedel pogoje za izločitev vlagatelja, saj je njegove artikle označil kot neustrezne z natančnimi opisi neprimernosti. S tem je zavedel naročnika, saj navedena dejstva ne držijo, ker vsi artikli izpolnjujejo zahteve. Vlagatelj se sprašuje, na podlagi česa je ponudnik Sanolabor, d.d., ugotovil, da so nekateri artikli neustrezni, saj ni zahteval vpogleda v razpisno dokumentacijo in zato ne more razpolagati z nazivi in dodatnimi opisi artiklov. Prav tako je vlagatelj celotno razpisno dokumentacijo označil kot zaupno. Vlagatelj zaključuje, da je bila njegova ponudba popolna, da artikli ustrezajo naročnikovim zahtevam in da je naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb neutemeljen. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, da se odpravi kršitev ter da se ponovno potrdi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 7. 1. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v tehničnem delu razpisne dokumentacije za 3. sklop ugotovil, da je premalo natančno opredelil artikle pod zaporednimi številkami 3, 4 in 7. V ponovljenem razpisu bo naročnik natančno opredelil opis artiklov in ga dopolnil z določenimi lastnostmi. Naročnik zato meni, da je obvestilo o zavrnitvi ponudb zakonito. V skladu z ZJN-2 naročnik od ponudnikov ne more zahtevati dokazil, ki jih ni zahteval že v razpisni dokumentaciji. Naročnik bo v novem postopku natančno določil tehnične zahteve, saj bodo ponudbe le tako med seboj primerljive in popolne. V nasprotnem primeru naročnik ne more natančno presoditi, ali bodo artikli zadostili naročnikovim zahtevam, ponudb pa tudi ne more primerjati in ocenjevati, To je tudi razlog, da je naročnik postopek zaključil brez izbire. Naročnik še navaja, da je žrtev spora med vlagateljem in ponudnikom Sanolabor, d.d. Tudi zato bo naročnik tehnične zahteve določil natančneje, saj v nasprotnem primeru postopka sploh ne bo mogel zaključiti.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je treba najprej pojasniti, da so v skladu z določbami ZJN-2 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik ponudbe pregleda, preveri izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, jih razvrsti na popolne in nepopolne ter izmed popolnih izbere ponudbo najugodnejšega ponudnika, s katerim sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. ZJN-2 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov bodisi na strani naročnika. Naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire:

- če ne prejme nobene ponudbe ali prejme samo nepopolne ponudbe; v tem primeru naročnik vse ponudbe izloči iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2);
- če sicer prejme (tudi) popolne ponudbe, vendar se zaradi različnih razlogov na njegovi strani kljub temu odloči, da bo vse ponudbe zavrnil (tretji odstavek 80. člena ZJN-2).

V prvem in tretjem odstavku 80. člena ZJN-2 sta urejena dva različna položaja: v prvem si naročnik prizadeva oddati javno naročilo in skleniti pogodbo, vendar zaradi nepopolnih ponudb tega ne more storiti, v drugem pa bi naročnik javno naročilo sicer lahko oddal, vendar zaradi spremenjenih okoliščin oz. utemeljenih razlogov na njegovi strani tega ne stori.

Kot je razvidno iz dokumenta "Obvestilo o zavrnitvi" z dne 12. 12. 2012, je naročnik vse ponudbe v 3. sklopu zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Tretji odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb vse ponudbe zavrne. Če naročnik ponudbe zavrne, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike, ki so predložili ponudbo, in svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. V primeru, ko naročnik ponudbe zavrne na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena ZJN-2). Namen takšne ureditve je preprečevanje morebitnih zlorab, saj lahko naročnik zaradi omejitev pri izvedbi novega postopka ponudbe zavrne le zaradi objektivno utemeljenih razlogov, ne pa zaradi razlogov, ki bi lahko pomenili neenakopravno ali arbitrarno obravnavo ponudnikov.

Naročnik kot razlog za zavrnitev vseh ponudb na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 navaja, da zaradi razpisne dokumentacije ne more opraviti zakonite izbire, saj naj bi premalo natančno opisal posamezen artikel in premalo natančno opredelil dokazila, s katerimi morajo ponudniki izkazovati izpolnjevanje pogojev za posamezno vrsto blaga. Navedeno pomeni, da naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ni ugotavljal (ne)popolnosti prejetih ponudb, temveč je ponudbe zavrnil zaradi razlogov neustrezne razpisne dokumentacije, torej razlogov na njegovi strani. To istočasno tudi pomeni, da so vlagateljeve revizijske navedbe, da je njegova ponudba popolna in da ponujeni artikli izpolnjujejo vse naročnikove tehnične zahteve, brezpredmetne. Naročnik namreč vlagateljeve ponudbe ni izločil kot nepopolne na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, temveč je, kot je bilo že zapisano, vse ponudbe, ne da bi ugotavljal njihovo popolnost, izločil na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 možnost kadarkoli zavrniti vse ponudbe, pri čemer ga zakon zavezuje, da mora o tem obvestiti vse ponudnike in svoj nadzorni organ, da mora ponudnike obvestiti o možnosti uveljavljanja pravnega varstva in da mora svojo odločitev tudi ustrezno objaviti. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj ne zatrjuje, da naročnik ni izpolnil katerega izmed formalnih ravnanj, ki jih v primeru zavrnitve vseh ponudb na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 predvideva zakon. Vlagatelj torej ne izpodbija naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v smislu kršitev tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Na podlagi trditev iz zahtevka za revizijo tako sploh ni mogoče ugotavljati, ali je naročnik kršil tretji odstavek 80. člena ZJN-2, zaradi česar zahtevku za revizijo, ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da je njegova ponudba popolna in da njegovi artikli izpolnjujejo naročnikove tehnične zahteve, o čemer bi se naročnik lahko prepričal, če bi ga pozval k predložitvi ustreznih dokazil. Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil kot nepopolne, temveč je vse ponudbe zavrnil zaradi (po njegovi oceni) neustrezne razpisne dokumentacije, kar spada v polje njegove avtonomne presoje. Ob tem mora, kot je bilo že zapisano, izpolniti zakonske formalnosti iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, hkrati pa mora imeti za svojo odločitev objektivno utemeljene razloge, zaradi katerih ne sme priti do neenakopravne obravnave ponudnikov. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 in ker tudi ne zatrjuje morebitne neenakopravne obravnave ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2, ko je na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel stroške, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 4. 2. 2013


predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Dom starejših občanov Ajdovščina, Ulica Milana Klemenčiča 1, 5270 Ajdovščina
- CombiC, d.o.o., Podnanos 66a, 5272 Podnanos
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv