018-414/2012 Elektro Ljubljana, d.d.

Številka: 018-414/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava opreme za samonosne energetske kable (SKS)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik REGAS d.o.o., Selanova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.01.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji naročila št. JN 29/12, z dne 25.09.2012.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v višini 3.297,30 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 03.08.2012, pod št. objave JN 8475//2012.

Dne 25.09.2012 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 29/12, s katero je javno naročilo dodelil v izvedbo družbi J-RUPERT d.o.o., Litostrojska cesta 40 a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da sta nepopolni dve ponudbi - vlagateljeva ponudba je nepopolna iz razloga, ker ni pripravljena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz 4. alineje točke 3, ponudba ponudnika Eltima d.o.o., Ljubljana pa zato, ker ni predložil referenčnega potrdila, da je v obdobju od 01.01.2009 do 30.06.2012 uspešno izvedel dobave. Naročnik je tudi navedel, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 23.11.2012). Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi ter naročilo odda v izvedbo vlagatelju, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna in da bi jo moral naročnik po morebitni formalni dopolnitvi izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba označena kot nepopolna, ker naj ne bi bila skladna s tehničnimi specifikacijami. Naročnik sicer priznava, navaja vlagatelj, da je predložil zahtevano izjavo o skladnosti proizvodov proizvajalca OPTIM SF d.o.o., Polhov Gradec, vendar pa ta po naročnikovem mnenju ni skladna s tehničnimi razpisnimi pogoji. Vlagatelj se z naročnikom ne strinja in navaja, da je naročnik v 4. alineji točke 3 (Tehnična ponudba) 4. poglavja (Tehnični razpisni pogoji) določil, da mora ponudba vsebovati izjavo o skladnosti, priložil pa je tudi informativni vzorec izjave o skladnosti. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da je izjava popolnoma enaka vzorcu, saj je priloženi obrazec celo sam označil z izrazom "informativni obrazec". Navedeno pomeni, da so bile s strani naročnika v zvezi s tem dane zgolj smernice. Vlagatelj navaja, da je predložil Izjavo o ustreznosti št. 06/2012, v kateri je navedel vrsto proizvodov, ki jih dobavlja proizvajalec OPTIM SF d.o.o., Polhov Gradec ter navedbo standardov, katerim ponujeni proizvodi oziroma materiali ustrezajo. Iz izjave je razvidno, da so ponujeni proizvodi skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, da je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in da so označeni v skladu s predpisi. Poleg izjave je za vsak posamezni ponujeni proizvod predložil tudi tehnične specifikacije, iz katerih je razviden proizvajalec, oznaka proizvoda, material iz katerega je proizvod sestavljen ter podatek o tem, kateremu standardu ustreza. Vlagatelj je prepričan, da naročnik vsebinsko neskladnost predmetne izjave zatrjuje zgolj pavšalno in neupravičeno. Naročnik namreč ni podal navodil o tem, kako mora biti izjava sestavljena, zato vlagatelj zatrjuje, da priložena izjava vsebuje vse zahtevane podatke iz informativnega obrazca, poleg tega je (kot vsaka druga podpisana izjava) dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, kljub temu, da vlagatelj (oziroma proizvajalec) ni izrecno zapisal, da jo podaja "s polno odgovornostjo". Vlagatelj še zatrjuje, da naročnik nima razloga, da bi v predloženo izjavo dvomil tudi zato, ker je v ponudbo priložil podpisano izjavo (Priloga št. 4), da s polno odgovornostjo izjavlja, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in nezavajajoči. Poleg tega bi lahko navedena neskladnost pomenila zgolj nebistveno formalno pomanjkljivost oziroma kvečjemu formalno nepopolnost, v zvezi s katero bi ga moral naročnik pozvati k dodatnim pojasnilom.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 03.12.2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da Izjava o ustreznosti št. 06/2012, ki jo je predložil vlagatelj, ne vsebuje vseh proizvodov, ki so navedeni v ponudbenem predračunu oziroma iz nje ni razvidno, ali je podana tudi za naslednje proizvode: objemka 2,5 univezal O-276/17, objemka 3 univerzal O-276/17, objemka 2,5 za strešno stojalo 2.5 O-276/18, objemka 3 za strešno stojalo O-276/18, vijak pritezni SKS 80-24-04, vijak M 16x250 "svinjski rep" in vijak M 16x330 "svinjski rep". Poleg tega predložena izjava odstopa od informativnega obrazca, saj v njej ni navedeno, da jo proizvajalec podaja s polno odgovornostjo ter ne vsebuje funkcije pooblaščene osebe, ki je izjavo podpisala. Iz izjave tudi ni razvidno, kateri direktivi Evropske skupnosti ponujeni izdelki ustrezajo in niso razvidne ostale informacije o izdelavi predmeta dobave (npr. št. poročila, institucija ").

Naročnik je s sklepom št. 1522/2012-EH, z dne 12.12.2012, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zatrjuje, da Izjava o ustreznosti št. 06/201 ne ustreza tehničnim zahtevam, zato je vlagateljevo ponudbo označil kot neprimerno. Naročnik navaja, da so dejstva v tej izjavi odraz dejanskega stanja ponudbe oziroma tehničnih sposobnosti vlagatelja, zato tudi ni izvedel dejanj iz prvega odstavka 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Naročnik navaja, da od ponudnikov ni zahteval izjave, ki je identična vzorcu, kljub temu pa njegov vzorec vsebuje določene elemente, ki morajo biti upoštevani. Vzorec torej lahko vsebuje "določene smernice" le glede oblike, nasprotno pa ima vsak vzorec dokumenta predpisano materialno vsebino. Naročnik pojasnjuje, da je obrazec preprost in če bi vlagatelj z resničnimi in pravimi podatki le izpolnil prazne alineje obrazca (vzorca), ne bi mogel storiti ničesar napačnega. Naročnik v zvezi s tem še opozarja, da ZJNVETPS na nobenem mestu vsebinsko ne predpisuje načinov in vrste tehničnega ocenjevanja ponudb oziroma kaj mora naročnik v tehničnem delu ponudbe sprejeti kot pravilno in kaj ne, temveč predpisuje le posamezne faze postopka javnega naročila, kar pa je naročnik dosledno spoštoval. Ocena, ali je neka ponudba tehnično primerna ali ne, pa je strokovna in subjektivna ocena, ki so jo podali člani njegove komisije glede na zahteve poslovnega procesa, za katerega potrebe se je to javno naročilo tudi izvedlo.
Naročnik zatrjuje, da je Izjava o ustreznosti št. 06/2012 nepravilna iz naslednjih razlogov:
1. Izjava ne velja za materiale od točke 12 do točke 16 ponudbenega predračuna.
2. Pod točko 3 navedenega obrazca bi morala biti navedena poročila o preizkušanju za ponujeni material, ki jih vlagatelj za ponujeni material ni navedel.
3. Na koncu izjave je stavek, da naj bi bila k tej izjavi priložena poročila testiranj za posamezne elemente (vijaki, objemke, matice) in A-test vročega cinkanja, vendar teh poročil in A-testov ni.
4. Pod točko 4 navedenega obrazca je poudarjeno, da mora dobavitelj s polno odgovornostjo izjaviti, da je predmet izjave v skladu z zahtevami standardov. V podani izjavi tega teksta ni.

Naročnik je z vlogo št. 1536/12-IHG, z dne 14.12.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je dne 07.01.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika (prvi odstavek 37. člena ZPVPJN).

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama v tem postopku je spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba primerna in popolna v smislu 17. in 21. točke 2. člena ZJNVETPS. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba skladna z vsemi tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in da bi jo moral naročnik po morebitni formalni dopolnitvi izbrati kot najugodnejšo.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki (med drugim) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in jo mora naročnik izločiti iz postopka.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je bila vlagateljeva ponudba (kot neprimerna in nepopolna) izločena iz razloga, ker Izjava o ustreznosti št 06/2012 vsebinsko ni skladna z zahtevanimi tehničnimi pogoji oziroma (točneje) zato, ker izjava ne velja za materiale od točke 12 do točke 16 ponudbenega predračuna, ker v izjavi niso navedena poročila o preizkušanju za ponujeni material, ker k izjavi niso priložena poročila testiranj in A-test vročega cinkanja ter iz razloga, ker izjava ni bila dana s polno odgovornostjo.

Med strankama je spor tudi v tem, ali bi moral naročnik v zvezi z ugotovljenimi napakami vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe oziroma, ali je takšen poziv na dopolnitev ponudbe sploh dopusten. Določba 82. člena ZJNVETPS določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS). 18. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, Državna revizijska komisija pa je že večkrat pojasnila, da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljevo ponudbo zaradi navedenih (prvih treh) pomanjkljivosti mogoče označiti za formalno nepopolno, saj gre za pisna dokazila, s katerimi naj bi izbrani ponudnik dokazoval, da posamezni proizvodi, ki jih je (že) ponudil v ponudbi, izpolnjujejo naročnikove zahteve. Vlagatelj je torej že v ponudbi navedel (v Ponudbenem predračunu št. 123/2012 in v tabeli Tehnični del ponudbe) proizvode po specifikacijah, ki jih je določil naročnik ter njihove proizvajalce, za te produkte pa je vpisal tudi podatke o tem, katerim standardom ustrezajo in informacijo o tem, v kateri izmed predloženih izjav o ustreznosti so ponujeni artikli zajeti. Vlagatelj je za vsakega izmed njih priložil tudi dokument, iz katerega so zopet razvidni podatki o zahtevanih specifikacijah (tip po tipizaciji DES) in proizvajalcih, poleg tega pa tudi oznaka, material, kratek opis uporabe, za vse artikle pa so podane tudi dimenzijske skice in pri 18 artiklih (od skupno 39) tudi fotografija proizvoda. Z naknadno predloženimi manjkajočimi podatki torej vlagatelj ne bi mogel poseči v ponudbo na način, da bi lahko ponujeno blago kakorkoli spremenil, pač pa bi z njimi dokazal, ali ponujeno blago ustreza odgovarjajočim standardom oziroma tehničnim specifikacijam, ki jih je postavil naročnik.

Državna revizijska komisija se prav tako strinja z vlagateljem v tem, da izpuščen tekst iz sporne izjave (o tem, da je bila izjava dana s polno odgovornostjo) v konkretnem primeru lahko predstavlja le nebistveno formalno pomanjkljivost v smislu 18. točke 2. člena ZJNVETPS. Določilo 18. točke 2. člena ZJNVETPS namreč določa, da kadar formalna popolnost ponudbe ni bistvena, ponudba ni formalno nepopolna, takšnih pomanjkljivosti pa ponudniku ni treba odpravljati. V obravnavanem primeru je potrebno namreč upoštevati, da je vlagatelj v ponudbo priložil tudi Prilogo št. 4 (Izjava ponudnika za izvedbo naročila), iz katere med drugim izhaja, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in nezavajajoči ter da za to izjavo prevzema polno odgovornost. Državna revizijska komisija pa tudi sicer nima nobenega razloga (takšnih razlogov pa ne navaja niti vlagatelj), da bi dvomila v siceršnjo verodostojnost in/ali resničnost podane izjave.

S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 41. členom ZJNVETPS opredeli oziroma opiše predmet naročila. Na podlagi takega opisa se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet zahtevane kvalitete. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik s tehničnimi specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične specifikacije so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji. Zahteve v zvezi s tehničnimi specifikacijami so izključne narave - ponudnik mora ponuditi točno tak predmet, kot ga zahteva naročnik, sicer njegova ponudba ni primerna in posledično popolna, naročnik pa lahko presojo o tem, ali je posamezna ponudba primerna opre zgolj na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije. Na ta način imajo vsi ponudniki v postopku zagotovljen enakopraven položaj, izključena pa je tudi možnost diskrecijske in subjektivne presoje naročnika. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da so potrebe javnih naročnikov vezane na izvajanje njihovih funkcij, ki so jim bile poverjene s predpisi in da z identifikacijo potreb naročniki prevzamejo tudi odgovornost za svoje poslovanje. Prav tako se Državna revizijska strinja z naročnikom tudi v tem, da ZJNVETPS ne predpisuje načinov in vrste tehničnega ocenjevana ponudb. Kljub temu pa lahko ocena o tem, ali je določena ponudba primerna, temelji le na podlagi zahtev iz vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije in ne (kot to zatrjuje naročnik) na podlagi "strokovne in subjektivne ocene, ki so jo podali člani njegove komisije". Naročnik mora torej primernost posamezne ponudbe preveriti na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije in ne (kot navaja) "na podlagi lastne odločitve o tem, kaj bo v tehničnem delu ponudbe sprejel kot pravilno in kaj ne".

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse (3.297,30 EUR).

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške - stroške za takso v višini 3.297,30 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 22.01.2013



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije











- ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
- REGAS d.o.o., Selanova ulica 20, Ljubljana
- J-RUPERT d.o.o., Litostrojska cesta 40 a, Ljubljana
- Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)