018-424/2012 Občina Ormož

Številka: 018-424/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo projektne dokumentacije PGD/PZI za rekonstrukcijo in nadgradnjo čistilne naprave Ormož" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Stabilo, d. o. o., Pivška ulica 2, Postojna, ki ga zastopa Križanec & Potočnik, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), 28. 1. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-34/2012 04/81 z dne 16. 11. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.378,80 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 4. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10664/2012) z dokumentom "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-34/2012 04/81 z dne 16. 11. 2012 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Kalkem, d. o. o., Podreča 115, Mavčiče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ker je popolna, vlagateljevo ponudbo, ki je po merilu sicer ugodnejša, pa je zaradi neizpolnjevanja pogoja plačanih zapadlih davčnih obveznosti kot nepopolno izločil.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 11. 2012, predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da je predložil popolno ponudbo, saj je bila davčna obveznost ob njeni zapadlosti 10. 4. 2012 poravnana, Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) pa je z nakazilom 12. 4. 2012 povzročila, da je vlagatelj prišel v stanje dolga, vendar ne po svoji krivdi. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik tudi ugotovil formalno nepopolnost ponudbe, vendar je vlagatelj prejel prej obvestilo o oddaji javnega naročila kot zahtevo za dopolnitev ponudbe, naročnik pa bi moral fazo dopolnitve ponudb zaključiti, preden je izdal odločitev o oddaji javnega naročila, čeprav bi prejel informacijo DURS o neporavnanih davčnih obveznostih. Vlagatelj še zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna v delih, ki se nanašata na reference in finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Izbrani ponudnik se je po elektronski pošti z dne 6. 12. 2012 in 7. 12 2012 ter z dopisom z dne 7. 12. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve argumente, da je predložil nepopolno ponudbo.

Naročnik je z dopisom št. 430-34/2012 04/81 z dne 10. 12. 2012 zaprosil DURS za izjasnitev, ki jo je ta podal (dopis št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012).

Naročnik je s sklepom št. 430-34/2012 04/81 z dne 20. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pridobil dokaze iz uradnih evidnc, saj je od DURS prejel obvestilo, da ima vlagatelj na 5. 11. 2012 (dan, ko je potekel rok za oddajo ponudb) neporavnane davčne obveznosti, zato je vlagateljevo ponudbo v skladu s četrtim odstavkom 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) moral izločiti. Naročnik navaja, da se ne more spuščati v meritorno presojo obvestil, ampak je vzel dokazilo iz uradne evidence kot dokaz neizpolnjevanja pogoja, DURS pa je pozval, naj se izreče o zahtevku za revizijo, kar je DURS tudi storil in je pojasnil, da je vlagatelj vedel za vračilo davka in bi zato obveznost za marec 2012 moral sam poravnati. Naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, zato dvomi v vlagateljevo aktivno legitimacijo, saj ni izpolnjen drugi element aktivne legitimacije, in sicer realna stopnja verjetnosti nastanka škode. Naročnik navaja, da je vlagatelja pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, vendar na dopolnitev ni počakal, ker je od DURS prejel obvestilo o neporavnanih davčnih obveznostih in je moral vlagateljevo ponudbo izločiti ne glede na to, ali je bila ponudba dopolnjena ali ne. Naročnik še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-34/2012 04/81 z dne 20. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-424/2012 z dne 31. 12. 2012 vlagatelja seznanila z dopisom št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012, ki ga je DURS posredoval naročniku, in ga pozvala, naj se o njem izjavi (prvi odstavek 33. člena ZPVPJN).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 1. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in navaja, da iz odločitve o zahtevku za revizijo izhaja zgolj domneva, da naj bi vlagatelj za vračilo vedel, ne pa tudi, da je do davčnega dolga prišlo po vlagateljevi krivdi. Vlagatelj še nadalje ugovarja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 1. 2013 izjavil o dopisu št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012 in izpostavlja, da zaradi ravnanja DURS ni mogoče govoriti o davčnem dolgu, temveč je do primanjkljaja plačila prišlo zaradi ravnanja DURS, zaradi katerega vlagatelj ne more nositi tako hudih posledic, kot jih določa ZJN-2 " izločitev ponudbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v dokumentu "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-34/2012 04/81 z dne 16. 11. 2012 navedel, da:
" je 13. 11. 2012 od DURS prejel dokazilo, da ima vlagatelj na 5. 11. 2012 (tj. dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb), neporavnane davčne obveznosti,
" mora v skladu s četrtim odstavkom 42. člena ZJN-2 iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če ima ponudnik na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določili države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika,
" je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj ne izpolnjuje pogoja iz 42. člena ZJN-2,
" vlagatelja izloča iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi počakal potek roka za predložitev dopolnitve ponudbe, na katero ga je pozval, saj ta več ni potrebna,
" je ponudba izbranega ponudnika popolna in jo izbere.

Iz predstavljenega je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ker je na podlagi dokazila, ki ga je prejel od DURS, ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje osnovne sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj iz četrte (ne pa tudi tretje) alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2: "Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ["] na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika". Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ker je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik je sicer ugotovil, da je vlagateljeva ponudba v nekaterih delih formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je zato vlagatelja pozval na njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), vendar zaradi zakonske dolžnosti izločiti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje osnovne sposobnosti, ni čakal na potek roka za dopolnitev ponudbe, ki ga je določil vlagatelju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestila o javnem naročilu; četrti odstavek XI. člena Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, osma zaporedna stran razpisne dokumentacije) in da je v postopku oddaje javnega naročila prejel dve ponudbi: vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 5. 11. 2012 in tudi dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-34/2012 04/81 z dne 16. 11. 2012 je razvidno, da je vlagateljeva ponudba cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, to pa potrjuje vpogled v obe ponudbi. Vlagatelj bi za izboljšanje svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila zato moral dokazati le, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo in da ni počakal na potek roka za dopolnitev ponudbe, na kar je pozval vlagatelja, ni pa mu treba dokaz(ov)ati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo je razvidno, da je naročnik z dopisom št. 430-34/2012 04/81 z dne 5. 11. 2012 pozval DURS, da izda potrdilo, da ima vlagatelj "na dan 05.11.2012 poravnane davke, prispevke in druge obveznosti". DURS je naročniku posredoval obvestilo št. DT 4200-33/2012-262 (13011-02) z dne 8. 11. 2012, s katerim ga obvešča, da ima vlagatelj na 5. 11. 2012 neporavnane davčne obveznosti. Naročnik je naredil tudi uradni zaznamek, da je po telefonski preveritvi 15. 11. 2012 na DURS ugotovil, da so neporavnane davčne obveznosti zapadle. Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 11. 2012 naročnika pozval, naj mu omogoči vpogled v dokumentacijo in tudi v obvestilo št. DT 4200-33/2012-262 (13011-02) z dne 8. 11. 2012, kar je naročnik tudi storil (gl. zapisnik št. 430-34/2012 04/81 z dne 28. 11. 2012). Vlagatelj ugotavlja, da domnevni davčni dolg, ki ga predstavlja obvestilo št. DT 4200-33/2012-262 (13011-02) z dne 8. 11. 2012, obsega glavnico in zamudne obresti od neplačane glavnice, vendar opozarja, da 10. 4. 2012 ni plačal akontacije davka od dohodka pravnih oseb za marec 2012, ker je dobil tak nasvet na DURS, saj je na ta dan izkazoval preplačilo davka, ki je nastalo zaradi višjega akontiranja davka od dohodka v preteklem letu. Vlagatelj navaja, da je DURS 12. 4. 2012 na vlagateljev račun nakazal preplačilo davka, čeprav bi moral davčne obveznosti pobotati s preplačilom davka. Vlagatelj dokazuje, da je od aprila 2012 naprej redno plačeval akontacije davka od dohodka pravnih oseb za leto 2012, in zatrjuje, da na ravnanje DURS ni imel nobenega vpliva. Naročnik je z dopisom št. 430-34/2012 04/81 z dne 10. 12. 2012 zaprosil DURS, da se izjasni o vlagateljevih očitkih. DURS se je izjasnil z dopisom št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012 in navedel, da se je vlagatelju po obračunu davka od dohodka pravnih oseb za leto 2011 določila nova višina akontacije davka, ki je nižja od zneska, ki je veljala za januar in februar 2012, akontacija davka od dohodkov pravnih oseb za marec 2012 pa je zapadla v plačilo 10. 4. 2012. DURS nadaljuje, da je skladno s šestim odstavkom 371. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZDavP-2) vlagatelju 12. 4. 2012 vrnil preplačilo poračunske akontacije za prva dva obroka akontacije v letu 2012, vračilo davka pa mora biti potrjeno in pripravljeno najmanj tri dni pred dejanskim vračilom in zato ne gre za samovoljno ravnanje DURS, vlagatelj pa bi moral davčno obveznost za marec 2012 poravnati sam. Naročnik se je pri odločanju o zahtevku za revizijo oprl na izjasnitev DURS. Državna revizijska komisija je izjasnitev DURS poslala vlagatelju v izjasnitev (priloga dopisu št. 018-424/2012-2 z dne 31. 12. 2012). Vlagatelj je v dopisu z dne 7. 1. 2012 navedel, da DURS potrjuje vlagateljeve navedbe o spremembi akontiranja, zapadlosti davčnih obveznosti na 10. 4. 2012 in vračilu preplačila, sporna pa ostaja pravna podlaga za vračilo preplačila in pobot preplačila z neplačanim davkom. Vlagatelj navaja, da v ZDavP-2 ni določeno, da mora biti vračilo davka potrjeno in pripravljeno najmanj tri dni pred dejanskim vračilom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve trditve o tem, koliko so znašali zneski akontacije davka od dohodka pravnih oseb za januar in februar 2012 in koliko manj znaša znesek za marec 2012 in za nadaljnje mesece v letu 2012, potrjuje izjasnitev DURS št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012. Ker je DURS tudi po lastni izjavi (in ne le glede na podatek iz fotokopije kontne kartice z dne 29. 11. 2012, ki jo je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo) 12. 4. 2012 izvedlo vračilo preplačila akontacije za januar in februar 2012, je očitno, da je vlagatelj plačal akontacijo davka od dohodka pravnih oseb za januar in februar 2012. Iz podatka o višini vračila preplačila akontacije tega davka je razvidno, da preplačilo znaša več, kot znaša akontacija davka od dohodkov pravnih oseb za marec 2012. Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb za marec 2012 bi morala biti plačana 10. 4. 2012 (to dejstvo potrjuje izjasnitev DURS št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012), kar je dva dni, preden je DURS vlagatelju vrnil preplačilo akontacije tega davka za januar in februar 2012. Iz izjasnitve DURS št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012 ni razvidno, na čem temelji stališče DURS, da "vračilo davka mora biti potrjeno in pripravljeno najmanj tri dni pred dejanskim vračilom", podlage za tako stališče pa Državna revizijska komisija ni uspela najti niti v ZDavP-2.

Čeprav je naročnik v postopku oddaje javnega naročila prejel obvestilo DURS št. DT 4200-33/2012-262 (13011-02) z dne 8. 11. 2012, da ima vlagatelj v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva neporavnane davčne obveznosti, pa Državna revizijska komisija v okoliščinah konkretnega primera ne more brezpogojno potrditi, da je treba vlagateljevo ponudbo izločiti, ker da vlagatelj ne izkazuje osnovne sposobnosti zaradi kršitve četrte alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija namreč ne more spregledati, da vprašanje, ali ima vlagatelj na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov, temelji na dogodkih iz aprila 2012, ne pa tudi predhodnih in naslednjih mesecih leta 2012. Drugačnega dejanskega stanja ni mogoče razbrati niti iz izjasnitve DURS št. DT 4200-1896/2012-2 (13011-02) z dne 17. 12. 2012. Vlagatelj se tako ni izogibal plačilu akontacije davka od dohodka pravnih oseb. Vlagatelj je na 10. 4. 2012 imel preplačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb v višini, ki presega akontacijo tega davka za marec 2012, zato bi bila ta vlagateljeva davčna obveznost pokrita, če ne bi 12. 4. 2012 prišlo do vračila preplačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb. Naročnik sicer navaja, da se ne more spuščati v meritorno presojo obvestil DURS, s čimer se Državna revizijska komisija načeloma strinja, vendar pa bi moral naročnik v obravnavanem primeru javnega naročanja upoštevati dejanske okoliščine, ki kažejo na to, da je vlagatelj 10. 4. 2012 izkazoval preplačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da ravnanja DURS, ki je nastalo 12. 4. 2012, v dejanskih okoliščinah ni mogoče šteti vlagatelju v škodo, še zlasti zato, ker niti v ZDavP-2 ni določeno, da "vračilo davka mora biti potrjeno in pripravljeno najmanj tri dni pred dejanskim vračilom". Zato je Državna revizijska komisija v konkretnih dejanskih okoliščinah štela, da je vlagateljev očitek utemeljen.

Ob takšnem zaključku Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je pogoj iz VIII. člena Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, točka A.4. (šesta zaporedna stran razpisne dokumentacije) pogoj iz tretje in četrte alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, pa niti, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji sploh določil pogoj iz tretje in četrte alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2.

Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil ZJN-2, ker je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ne da bi zaključil postopka dopolnitve ponudb po 78. členu ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s pozivom št. 430-34/2012 04/81 z dne 12. 11. 2012 vlagatelja pozval, naj skladno z 78. členom ZJN-2 dopolni ponudbo do 3. 12. 2012, do 10. ure, odločitev o oddaji javnega naročila pa je sprejel 16. 11. 2012. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejel, še preden je potekel rok, ki ga je vlagatelju določil za dopolnitev ponudbe.

Ne da bi Državna revizijska komisija preverjala, ali ZJN-2 potrjuje vlagateljevo stališče, da bi moral naročnik kljub prejemu obvestila DURS počakati na potek roka za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, preden je vlagateljevo ponudbo izločil, pa ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz razlogov, ki se nanašajo na nepopolnost v delih, v katerih je vlagatelja pozval na njeno dopolnitev, morebitna kršitev ZJN-2 pa tudi ne bi mogla poseči v vlagateljev položaj, ker sama kršitev postopka oddaje javnega naročila v primeru potrditve razloga, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja vlagateljeve osnovne sposobnosti (pogoj iz četrte alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2), ne bi mogla vplivati na to, da bi vlagatelj imel popolno ponudbo.

Upoštevajoč navedeno in ne da bi ugotavljala, ali je naročnik kršil ZJN-2, ko je štel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, ker to ne bi vplivalo na končno odločitev, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-34/2012 04/81 z dne 16. 11. 2012..

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora znova pregledati vlagateljevo ponudbo in upoštevati ugotovitve iz tega sklepa. Naročnik naj pregleda tudi dopolnitev ponudbe, na katero je pozval vlagatelja in je ta to dopolnitev predložil (priloge k dopisu z dne 29. 11. 2012). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora spoštovati načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v priglašeni višini 394,80 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in izdatke po tarifni številki 6002 v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.378,80 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 1. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
" Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož,
" Križanec & Potočnik, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
" Kalkem, d. o. o., Podreča 115, 4211 Mavčiče,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.