018-422/2012 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Številka: 018-422/2012-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izvedbo instalacijskih del za hlajenje prostorov Območne službe Ljubljana, Parmova 32" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Tipo investicijske gradnje d. o. o., Dunajska cesta 106, Ljubljana, ki ga zastopa Tanja Glušič, odvetnica v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 25. 1. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot izhaja iz sklepa št. 4300-52/2012-22-0759 z dne 28. 11. 2012. Razveljavita se tudi odločitev o izločitvi konkurenčnega ponudnika, kot izhaja iz sklepa št. 4300-52/2012-21-0759 z dne 28. 11. 2012, in odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepov št. 4300-52/2012-23-0759, 4300-52/2012-24-0759, 4300-52/2012-25-0759 in 4300-52/2012-26-0759, vsi z dne 29. 11. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.321,29 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 26. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10316/2012, in 28. 9. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 187-307426) s sklepom št. 4300-52/2012-22-0759 z dne 28. 11. 2012 vlagatelja obvestil, da je njegovo ponudbo izločil, o izločitvi ponudbe še enega ponudnika je s sklepom št. 4300-52/2012-21-0759 z dne 28. 11. 2012 obvestil tega ponudnika, s sklepi št. 4300-52/2012-23-0759, 4300-52/2012-24-0759, 4300-52/2012-25-0759 in 4300-52/2012-26-0759, vsi z dne 29. 11. 2012, pa je druge štiri sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Kolektor Koling, d. o. o., Arkova 43, Idrija.

Zoper odločitev o izločitvi svoje ponudbe je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 12. 2012, predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da:
" je naročnik kršil 79. in 80. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ga je obvestil le o tem, da je njegovo ponudbo izločil zaradi podizvajalčevih neporavnanih vseh davčnih obveznostih, ni pa ga obvestil o oceni ponudb drugih ponudnikov, niti o tem, ali je javno naročilo oddal in čigavo ponudbo je izbral, ali da je zaključil postopek oddaje javnega naročila brez oddaje javnega naročila,
" je naročnik zaradi delnega obveščanja kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja, posegel pa je tudi v vlagateljevo ustavno pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva,
" ZJN-2 ne predvideva izdaje parcialne ali ločene odločitve o oddaji javnega naročila ali zavrnitvi ali izločitvi ponudb, ki ne bi bila vročena vsem udeležencem v postopku oddaje javnega naročila,
" je razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe neupravičen, obrazložitev navedene odločitve pa pavšalna, ker naročnik ni navedel datuma preverjanja, ali gre za neplačane zapadle obveznosti iz plačila socialnih prispevkov in/ali davkov, višine in naslova ali podlage teh neporavnanih obveznosti,
" dikcija, ki jo je uporabil naročnik v odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe, ne daje pravne podlage za izločitev ponudbe ne po tretji ne po četrti alinei četrtega odstavka 42. člena ZJN-2,
" ima sporni podizvajalec, kot izhaja iz predloženih prilog, na 5. 11. 2012 poravnane vse prispevke za socialno varnost in plačane vse davke,
" se skladno z načelom kontradiktornosti vlagatelju predloži dokazilo Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS), ki je bilo podlaga za izločitev vlagateljeve ponudbe, da se do njega lahko izjavi.

Naročnik je s sklepom št. 4303-467/2012-5-9900-1972 z dne 18. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
" je vlagatelju vročil sklep in ne obvestila, ta sklep pa je temeljil na zakoniti pravni podlagi in ne na naročnikovi oceni, temeljil pa je tudi na prejetem dokazilu DURS,
" vlagateljeve ponudbe ni ocenjeval, saj je še pred njeno oceno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje zakonskih pogojev za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila,
" nobeno izmed predloženih dokazil k zahtevku za revizijo ne dokazuje dejanskega stanja obveznosti iz naslova plačila davkov in prispevkov na 5. 11. 2012, dokazilo DURS, ki ga je prejel naročnik, pa je verodostojnejše,
" ga dokazilo DURS obvešča, da ima ponudnikov podizvajalec na določen dan zapadle neplačane obveznosti v zapisani višini, ta podatek pa je zapisan jasno in nedvoumno,
" vlagatelj in podizvajalec nista zaprosila DURS za pojasnilo,
" čeprav v sklepu ni navedel višine zapadlih neplačanih obveznosti in vrste dolgovanega zneska, to ne spremeni dejstva, da je pravna podlaga za izdajo sklepa ZJN-2, dejanska podlaga pa obvestilo DURS,
" mu zakon ne nalaga, da bi moral razkriti davčne tajnosti, tudi vlagatelju ne,
" vlagatelj ni dokazal, da bi moral DURS vrniti preplačilo davka skladno s 97. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZDavP-2), sicer pa trditve o preplačilu davka ne more upoštevati, ker gre za pobot v okviru drugega organa, v delo katerega ne more posegati.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4300-52/2012-50-0759 z dne 20. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, del dokumentacije pa še kot prilogo dopisu št. 4300-52/2012-54-0759 z dne 4. 1. 2013.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 12. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrača, opozarja, da ga je naročnik šele z odločitvijo o zahtevku za revizijo prvič seznanil, da je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenjeval ne glede na to, katero pravno podlago bi upoštevali, da niso sprejemljivi naročniki argumenti, zakaj vlagatelju ni posredoval dokazila DURS in da je bil s tem seznanjen šele z odločitvijo o zahtevku za revizijo, in predlaga, da se mu dodeli primeren rok za dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbami in predložitvijo dokazil, ki bodo vezana na nova naročnikova zatrjevanja, saj dokler ni seznanjen z razlogi za izločitev ponudbe, jim ne more ustrezno oporekati in predložiti dokazil. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške.

Državna revizijska komisija je zaradi napačnega pravnega pouka v sklepu št. 4300-52/2012-22-0759 z dne 28. 11. 2012 upoštevajoč tretji odstavek 72. člena ZPVPJN vlagatelja s pozivom št. 018-422/2012-2 z dne 27. 12. 2012 pozvala na doplačilo takse. Vlagatelj je takso doplačal v pravilni vrednosti 302,23 eurov in pravočasno (3. 1. 2013 glede na vročitev poziva 2. 1. 2013, kar je razvidno iz podpisane povratnice), Državni revizijski komisiji pa je predložil tudi dokazilo o njenem plačilu.

Državna revizijska komisija ni izvajala dokazov, ki jih je vlagatelj predlagal v zahtevku za revizijo (izpisek na dan 10. 12. 2012, skupni podatki po kontih na 4. 11. 2012 in 30. 11. 2012 in dopis z dne 17. 12. 2012), saj je bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi že iz razlogov, ki niso povezani z izvedbo teh dokazov. Zato Državna revizijska komisija ni posebej odločala o vlagateljevem predlogu iz vloge z dne 27. 12. 2012 o dovolitvi dopolnitve zahtevka za revizijo. Je pa Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo oziroma pri napotkih naročniku po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN odgovorila na vprašanja glede seznanjanja vlagatelja z naročnikovimi odločitvami. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila, ki ga izvaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; točka 1.3.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 5 razpisne dokumentacije) in v katerem je kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 objav; 7. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 7"8 razpisne dokumentacije), 28. 11. 2012 izdal sklep št. 4300-52/2012-21-0759, s katerim je odločil, da izloči drugo najcenejšo ponudbo. Ta sklep je naročnik vročal le ponudniku, čigar ponudbo je izločil. Naročnik je 28. 11. 2012 izdal tudi sklep št. 4300-52/2012-22-0759, s katerim je odločil, da izloči vlagateljevo ponudbo, ki je bila izmed predloženih pravočasnih ponudb najcenejša. Ta sklep je naročnik vročal le vlagatelju. Naročnik je 29. 11. 2012 izdal sklepe št. 4300-52/2012-23-0759, 4300-52/2012-24-0759, 4300-52/2012-25-0759 in 4300-52/2012-26-0759 in z njimi druge sodelujoče ponudnike, ki so predložili pravočasne ponudbe, obvestil, da je izločil vlagateljevo ponudbo in drugo najcenejšo ponudbo, izbral pa je tretjo najcenejšo ponudbo, ker je popolna. Te sklepe je naročnik vročal le tem štirim ponudnikom, vsakemu ponudniku sklep s svojo številko.

Iz predstavljenega dejanskega stanja je razvidno, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in da je izbral tretjo najcenejšo ponudbo, saj sta bili cenovno ugodnejši ponudbi izločeni kot nepopolni. Vendar naročnik vlagatelja ni seznanil s tem, da je izbral najugodnejšo ponudbo, saj mu sklepa z dne 29. 11. 2012 ni vročal.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 pa tudi določa, da "v odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev". Iz slednjega besedilo je res razvidno, da obravnava "odločitev, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila", vendar tega dela prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ne gre obravnavati nepovezano z drugimi deli ZJN-2 in, kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, tudi ZPVPJN.

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2, na katerega se sicer sklicuje tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2, je določeno, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se ta vplača, in sklic, ki se pri tem navede. Skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN je naročnik tisti, ki v posameznem primeru določi višino takse, pri tem pa upošteva prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN. Ker je naročnik v konkretnem primeru sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, bi moral v sklepih, s katerimi je ponudnike obvestil o svojih odločitvah, s konkretno enako številko vse ponudnike enako poučiti, da potrebna taksa znaša en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) ponudbe ponudnika Kolektor Koling, d. o. o., Arkova 43, Idrija (tretja alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), ne pa, da je vsakemu ponudniku določil takso glede na en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) ponudbe vsakega izmed teh ponudnikov, saj za tako določitev takse v ZPVPJN ni podlage.

Vsebino (obrazložitve) odločitve o oddaji iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2 je mogoče razbrati s povezanim branjem tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, saj ta določa možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kadar odločitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran (prva alinea), in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran (druga alinea). Čeprav je v obeh alineah iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 uporabljen izraz ponudnik, ki bil izbran, je prvo alineo treba razumeti, da obravnava tudi primer ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izločil po prvem odstavku 80. člena ZJN-2, saj tudi ponudnik z izločeno ponudbo (in ne le ponudnik s popolno, a po merilih manj ugodno ponudbo, ali ponudnik s pravočasno, a po merilih manj ugodno ponudbo, za katero naročnik zaradi njene razvrstitve po merilih ni ugotavljal popolnosti) ni bil izbran.

Iz kombinacije prvega in tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 (ob hkratnem upoštevanju tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2, na katerega se sklicuje tudi prvi odstavek 80. člena ZJN-2) je razvidno, da v primeru, ko se naročnik v odprtem postopku oddaje javnega naročila odloči oddati javno naročilo, ne more parcialno odločati o izločitvah ponudb in o izbiri najugodnejše ponudbe, ker mu to celota pravil omejuje. Ker tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, kaj bi morala biti vsebina (obrazložitve) odločitve o oddaji javnega naročila iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ta vsebina pa mora biti podana hkrati (tretji odstavek 79. člena obe alinei našteva ob vezniku "in", kar zahteva kumulativnost), je razvidno, da mora naročnik ponudnike pisno obvestiti (gl. drugi odstavek 79. člena ZJN-2), katere ponudbe je izločil in katerih ponudb (glede na drugi odstavek 41. člena ZJN-2) ni pregledal/preveril ter katero ponudbo je izbral kot najugodnejšo ponudbo in katere ponudbe so manj ugodne od izbrane ponudbe. Seznanitev ponudnikov s temi odločitvami je pomembna za učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega varstva (gl. 10. člen ZPVPJN, ki ureja načelo dostopnosti, ki zahteva dostopnost do pravnega varstva pod enakimi pogoji), možnost, da bi naročnik ločeno odločal o izločitvi ponudb in oddaji javnega naročila, pa bi lahko posegla v to pravico, kar se je izkazalo tudi v konkretnem primeru, ko je bilo vlagateljevo pravno varstvo okrnjeno, saj vlagatelj ni bil seznanjen o vseh naročnikovih odločitvah. Takega naročnikovega ravnanja zato ni mogoče sprejeti.

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je v različnih časovnih obdobjih sprejel sklepe s tremi različnimi vsebinami in pravnimi pouki ter jih je časovno različno in selektivno vročal ponudnikom, ni ravnal v skladu s prvim, z drugim in s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 ter tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je že na podlagi navedenega (ne da bi preskušala tudi očitkov o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnik in načela tranparentnosti javnega naročanja, ker ni ključno za končno odločitev) na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot izhaja iz sklepa št. 4300-52/2012-22-0759 z dne 28. 11. 2012. Da bi bilo mogoče sanirati nastali položaj, je Državna revizijska komisija razveljavila tudi odločitev o izločitvi konkurenčnega ponudnika, kot izhaja iz sklepa št. 4300-52/2012-21-0759 z dne 28. 11. 2012, in odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepov št. 4300-52/2012-23-0759, 4300-52/2012-24-0759, 4300-52/2012-25-0759 in 4300-52/2012-26-0759, vsi z dne 29. 11. 2012.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikove odločitve v navedenem obsegu, ni še posebej obravnavala vlagateljevih očitkov, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je izločil vlagateljevo ponudbo zaradi razloga, ki ga je navedel v sklepu št. 4300-52/2012-22-0759 z dne 28. 11. 2012, saj odločitev o tem ne more biti več ključna za rešitev zahtevka za revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo naročnikovih odločitev v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora vse ponudnike na enak način seznaniti s svojo odločitvijo in z razlogi za njen sprejem. S tem bo naročnik vsem ponudnikom omogočil, da uveljavljajo pravno varstvo na podlagi enake seznanitve z njegovim ravnanjem v postopku oddaje konkretnega javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je treba razlikovati med naročnikovo dolžnostjo navesti razloge za izločitev ponudbe (prvi odstavek 80. člena ZJN-2 in prva alinea tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2) in vprašanjem, ali so ti razlogi pravilni, in torej, ali dajejo naročniku podlago, da ponudbo izloči kot nepopolno po prvem odstavku 80. člena ZJN-2. Vlagatelj je opozarjal, da je naročnik razloge za izločitev njegove ponudbe navajal pavšalno in nepopolno. Če bo naročnik znova oddal javno naročilo in vlagateljevo ponudbo izločil, mora ob upoštevanju varovanja zaupnih podatkov, če mu to nalagajo predpisi, razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe navesti na tak način, da bo vlagatelj lahko v teh mejah učinkovito uveljavljal pravico do pravnega varstva. Naročnik naj v mejah varovanja zaupnih podatkov navede takšno dejansko stanje, ki bo pri vlagatelju odpravljalo dvome v to, kaj je zahteval od DURS in kaj je prejel od DURS (npr. datum, za katerega je preverjal podatke in ali ta datum izhaja iz dokazila DURS, ne more predstavljati varovanega podatka), hkrati pa bo pomenilo zapolnjevanje zakonskega abstraktnega stanu iz tretje in/ali četrte alinee četrtega odstavka 42. člena ZJN-2. Pravni pouk glede takse mora biti za vse ponudnike enak. Če pa se bo naročnik odločil, da javnega naročila ne odda, mora ravnati skladno s tistimi podlagami po ZJN-2, ki mu omogočajo, da postopek oddaje javnega naročila zaključi, ne da bi oddal javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z drugim odstavkom 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v skupni višini (po doplačilu) 2.337,29 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in izdatke po tarifni številki 6002 v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.321,29 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.321,29 eurov. Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za nagrado za odvetniško zastopanje nad priznanim zneskom, saj jih glede na okoliščine primera ne ocenjuje kot potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je zavrnila povrnitev izdatkov po tarifni številki 6002 nad priznanim zneskom, saj ti skladno s tarifno številko 6002 znašajo največ 20 eurov. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne zavrnila stroške za fotokopije, saj za rešitev konkretne zadeve izvedba dokazov, ki jih je vlagatelj dokazoval s fotokopijami, ni bila ključna.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 25. 1. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
" Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana,
" odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
" Kolektor Koling, d. o. o., Arkova 43, 5280 Idrija,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.