018-388/2012 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Številka: 018-388/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izbira izvajalcev za izvedbo in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAGELAN Skupina d.o.o., Mirka Vadnova 22, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Jaka Šarabon iz Kranja (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 1. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila naročila "Izbira izvajalcev za izvedbo in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah".

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.484,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je 4. 10. 2012 na Portalu javnih naročil (št. objave JN10642/2012) in 9. 10. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (št. objave 2012/S 194-319451) objavil obvestilo o javnem naročilu "Izbira izvajalcev za izvedbo in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah" po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in sklenitvijo okvirnega sporazuma. Naročnik je javno naročilo razdelil na 23 sklopov. Naročnik je objavil tudi več dodatnih pojasnil v zvezi z objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu, zadnje pojasnilo je bilo objavljeno 29. 10. 2012.

Vlagatelj je zoper vsebino objave in določbe razpisne dokumentacije pravočasno (dne 5. 11. 2012 ob 9. 56 uri) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj naročniku očita, da je z določilom razpisne dokumentacije, da kandidat, ki je v drugih javnih naročilih pri naročnikovih investitorjih konkurenčni ponudnik in mu je s tem razpisom priznana usposobljenost, ob konkretnih naročilih, ki jih bo naročnik izvajal za navedenega investitorja, ne bo pozvan k oddaji ponudbe, kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da naročnik s tem nezakonito omejuje konkurenco, za kar ni objektivno opravičljivega razloga, sporno določilo tudi nasprotuje izbranemu postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in izbrani tehniki naročanja. Po mnenju vlagatelja je namreč naročnik edini pooblaščeni, da v primeru arheoloških najdišč oceni, ali gre za arheološko najdišče, izda o tem odločbo in določi nadaljnji postopek in obseg arheoloških del, to pa pomeni, da ponudnik, ki mu bo priznana usposobljenost, ne bo mogel sodelovati kot kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, kjer bo potrebno izvesti arheološka dela.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotuje naročnikovi opredelitvi in določitvi sklopov in zatrjuje, da so oblikovani nesorazmerno s predmetom javnega naročila, neživljenjsko in nelogično ter se podvajajo. Izpostavlja predvsem sklope 1, 2, 5, 6 in 9 v povezavi z drugimi razpisanimi sklopi. Vlagatelj nadalje ugotavlja, da so zahtevane reference, ki so postavljene tudi kot merilo, v sklopu 1 in 2 pretirano visoke in določene z namenom izločiti vse, sicer kompetentne ponudnike, ki tako visokega kriterija glede zahtevane površine ne dosegajo, čeprav so strokovno, tehnično in kadrovsko popolnoma usposobljeni, še posebej ob dejstvu, da obseg predmeta javnega naročila po posameznih sklopih še ni znan. Tudi določba razpisne dokumentacije, da kandidat ne sme uveljavljati enakih referenc ali iste opreme na več sklopih, je po mnenju vlagatelja nezakonita. Podobno velja tudi za sklop 6, kjer je naročnik zahteval, da mora imeti ponudnik 10 zaposlenih, od tega vsaj 5 arheologov, kar naj bi bilo v nasprotju s pravico ponudnika, da se sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V sklopu 6 je vlagatelju sporna tudi neopredeljena in nedoločena zahteva, da mora imeti kandidat dve najdišči celostno objavljeni v strokovni in znanstveni publikaciji, ne da bi opredelil, kaj šteje kot strokovno ali znanstveno publikacijo.
Po prepričanju vlagatelja je tudi merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe v vseh sklopih nezakonito opredeljeno, saj temelji na elementu za izkazovanje usposobljenosti ponudnika in ne na merilu, ki bi lahko izkazovalo ekonomsko prednost. Naročnik je domnevno kakovost ponudnika vezal na podane reference in na obseg obdelovalne površine, brez kakršnegakoli elementa, bodisi hitrosti izvedbe ali število izvedenih ur na terenu, ki bi izkazoval ekonomsko prednost ponudnika.
Vlagatelj zaradi očitanih kršitev predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, podredno pa razveljavitev posameznih določb razpisne dokumentacije, ki jih je v zahtevku za revizijo izpostavil kot nezakonite. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 15. 11. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik nezakonito omejuje konkurenco z določbo razpisne dokumentacije, da kandidat, ki je v drugih javnih naročilih pri naročnikovih investitorjih konkurenčni ponudnik, v predmetnem postopku kljub priznani sposobnosti ne bo pozvan k oddaji ponudbe, naročnik odgovarja, da se sporno obvestilo kandidatom nanaša samo na ponudnike, ki jim je bila v postopku izbire usposobljenih izvajalcev za izvedbo arheoloških raziskav na trasah prenosnih plinovodov pri družbi Plinovodi d.o.o. priznana usposobljenost, in bi naročnik v drugi fazi postopka izbiral izvajalce za izvedbo raziskav, ki jih bo naročnik pridobil od družbe Plinovodi d.o.o. Naročnik pa vlagatelja ne omejuje, da se vlagatelj ne bi mogel neodvisno od predmetnega naročila javljati na razpise drugih naročnikov. Naročnik glede oblikovanja sklopov odgovarja, da jih je oblikoval glede na stroko in glede na pričakovane potrebe v drugi fazi postopka, želel pa je predvsem omogočiti prijavo in sodelovanje vsem potencialnim kandidatom glede na njihove zmožnosti, znanje, reference, strokovno usposobljenosti in zainteresiranost. Sklope je oblikoval tako, da se lahko prijavijo tisti kandidati, ki bi pri izvedbi raziskav želeli sodelovati le znotraj ekipe CPA, kot tudi tisti, ki želijo pridobiti naročilo za celotne projekte. Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe glede ponavljanja istih metod v različnih sklopih kakor tudi ločitev življenjsko povezanih raziskav v dva sklopa. V zvezi z očitki o pretiranih referencah v sklopu 1 in sklopu 2 naročnik odgovarja, da pogoja glede izvedbe preiskav v preteklih treh letih na površini najmanj 90 ha (sklop 1) oziroma 20 ha (sklop 2) ni določil za posamezno raziskavo niti za posamezno referenčno leto, ampak lahko to površino predstavlja seštevek obsega vseh raziskav v obdobju treh let, ta zahteva pa je po njegovi oceni sorazmerna s predmetom javnega naročila kot tudi s predmetom posameznega sklopa. Naročnik še pojasni, da je za zahtevo kumulativnega seštevanja kadrovskih pogojev, pogojev opreme in referenc imel utemeljen razlog, in sicer, da se več raziskav izvaja sočasno, kar pomeni, da morajo biti kandidati sposobni izvesti naročilo ali več naročil hkrati, tako s kadrovskega kot tudi tehničnega vidika. Glede oblikovanja sklopa 9 naročnik odgovarja, da iz njega izhaja, da bo naročnik v izvedbo predal poizkopavalno obdelavo le v primeru, ko se vodja raziskave ali/in njegov namestnik svojim avtorskim pravicam do objave arheološke raziskave odpovesta. Naročnik tudi zavrača očitke o nezakonitosti merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v vseh sklopih in navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel tega merila. Naročnik pojasnjuje, da je določil merila za primer, ko bo za posamezni sklop prejel več prijav kandidatov, kot je določil maksimalno številko kandidatov za posamezni sklop, in da gre za merila, ki so vezana na priznanje sposobnosti, saj v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne oddaja konkretnega naročila. Naročnik še dodaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo merila za izbiro ponudb v drugi fazi postopka določil v vsakokratnem povabilu k oddaji ponudbe, tam pa bo uporabil merila, na podlagi katerih bo izbral ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo ali ponudbo z najnižjo ceno. Naročnik je v obrazložitvi pojasnil tudi zahtevo glede objave najdišč v strokovni ali znanstveni dokumentaciji in navedel, da ni posegal v natančnejšo kategorizacijo publikacij, saj je vsakomur dostopno, kaj se šteje kot znanstvena in strokovna publikacija, CPA pa ne odloča, katero gradivo gre v INDOK center in kako se tam kategorizira.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 26. 11. 2012 odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 27. 11. 2012 opredelil do navedb naročnika in jih v celoti zavrnil.

Državna revizijska komisija je 18. 12. 2012, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se uvodoma opredeljuje do naročnikovih pomislekov glede aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo in ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Kot je mogoče razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj kot sporne izpostavlja nekatere določbe razpisne dokumentacije, ki so skupne vsem razpisanim (23) sklopom, posebej pa opozarja tudi na nekatere kršitve pri prvih devetih sklopih, pri katerih se (kot je razvidno iz objave naročila na Portalu javnih naročil) predmet javnega naročila uvršča med arheološke storitve (sklopi 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9) oziroma geofizične raziskave arheoloških najdišč (sklopa 3, 4).

Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V primeru, kot je ta v obravnavanem primeru, ko je bil zahtevek za revizijo vložen zoper določbe razpisne dokumentacije pred potekom roka za oddajo ponudb, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v zgodovinski izpisek iz Sodnega registra do 31. 1. 2008 vlagatelja ugotovila, da je ta registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila v prvih devetih sklopih. Ker se nekatere revizijske navedbe vlagatelja nanašajo izrecno na te sklope, ostale, ki so skupne vsem sklopom, pa veljajo tudi za prvih devet sklopov, je mogoče trditi, da je vlagatelj v povezavi z vsemi revizijskimi navedbami izkazal interes za dodelitev javnega naročila oziroma za sklenitev okvirnega sporazuma. V zvezi z možnostjo nastanka škode kot drugim nujnim elementom za priznanje aktivne legitimacije pa je Državna revijska komisija že večkrat zapisala, da je v primeru, ko je predmet postopka pravnega varstva presoja (ne)utemeljenosti zatrjevanih kršitev, do katerih naj bi prišlo še v fazi priprave razpisne dokumentacije in ki naj bi vplivale na vlagateljeve možnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila (kot v obravnavanem primeru), možnost nastanka škode izkazana s tem, da bi naročnik (v kolikor bi se vlagateljevi očitki izkazali za utemeljene in bi bilo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno), moral bodisi prekiniti predmetni postopek oddaje javnega naročila ali pa ustrezno spremeniti vsebino razpisne dokumentacije, pri tem pa odpraviti kršitve, za katere bi bilo ugotovljeno, da vlagatelju onemogočajo ali omejujejo sodelovanje v postopku javnega naročanja. S tem bi se vlagatelju omogočilo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in možnost pridobitve javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj izpolnjuje tudi drugi element aktivne legitimacije, tj. verjetnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika v postopku, in mu je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Med naročnikom in vlagateljem je spor glede zakonitosti določb razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanašajo na omejevanje sodelovanja ponudnikov pri predmetnem javnem naročilu, na oblikovanje razpisanih sklopov, na pogoje in na merila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo, s katerim izbira izvajalce za izvedbo in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah, oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma.

Iz določil 12. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je okvirni sporazum sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.

ZJN-2 v drugem odstavku 31. člena dopušča, da naročnik po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

V prvem odstavku 32. člen ZJN-2 (okvirni sporazum) določa, da za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da se okvirni sporazum sklene (med drugim) na podlagi predhodno izvedenega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

V šestem odstavku 32. člen ZJN-2 dalje določa, da kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. V tem primeru mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, pri čemer se mora naročnik za vsako posamezno naročilo v pisni obliki posvetovati z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma, in mora določiti dovolj dolg rok za predložitev pisne ponudbe za posamezno naročilo. Posamezno naročilo naročnik odda ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.

Iz določil 48. člena ZJN-2 (merila za izbiro ponudbe) med drugim izhaja, da lahko naročnik odda naročilo a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila ali b) na podlagi najnižje cene. V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka. Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v 3. točki Povabila k oddaji prijave (Predmet javnega naročila) med drugim navedel:
"Predmet prve faze javnega razpisa je priznanje sposobnosti kandidatom, ki bodo izpolnjevali pogoje iz te razpisne dokumentacije, za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za potrebe naročnika Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Naročnik bo v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti priznal sposobnost kandidatom na podlagi pogojev in zahtev, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji, katere bo v drugi fazi postopka povabil k oddaji ponudbe za vsako posamezno naročilo. Naročnik bo na podlagi prejetih prijav oblikoval listo kandidatov po posameznih sklopih, katerim bo v prvi fazi postopka priznal sposobnost in s katerimi bo sklenil ločene okvirne sporazume. Okvirni sporazum bo sklenjen na način, da bo naročnik v drugi fazi postopka posamezna naročila oddal s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma za posamezni sklop.
["]

Izvedba predhodnih arheoloških raziskav po posameznih sklopih se bo v drugi fazi postopka izvajala obdobno, glede na potrebe naročnika in na podlagi povabil ponudnikom, katerim bo naročnik v prvi fazi postopka priznal sposobnost in z njimi sklenil okvirni sporazum.

Kandidati lahko oddajo prijave za posamezni razpisani sklop ali za več razpisanih sklopov.

Kandidati, ki oddajo prijavo za sklope 4, 5, 7 in 8, ne morejo oddati prijave tudi za sklope 1, 2, 6 in 9."

Na podlagi citirane (kakor tudi iz drugih) določil razpisne dokumentacije ter ob upoštevanju pojasnil naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri izvedbi predmetnega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma ni ravnal v skladu z določili ZJN-2, saj pri oblikovanju meril za izbiro strank okvirnega sporazuma ni ravnal v skladu z 48. členom ZJN-2, kar je tudi eden od vlagateljevih očitkov naročniku.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga je za izbor ponudnikov določil v posameznih sklopih, ni določil v skladu z 48. členom ZJN-2. Na drugi strani naročnik odgovarja, da merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji sploh ni določil, saj vodi šele prvo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, v kateri bo na podlagi izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti le-to priznal. Merila, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, bo uporabil le v primeru, da bo za posamezni sklop prejel več prijav kandidatov, kot je določil maksimalno število kandidatov za posamezni sklop, in ne gre za merila, na podlagi katerih bi naročnik izbiral najugodnejšo ponudbo. To bo naročnik izbral šele v drugi fazi postopka, ko bo kandidate, katerim bo priznal sposobnost v prvi fazi in s katerimi bo na podlagi priznane sposobnosti sklenil okvirne sporazume, vsakokrat povabil k oddaji ponudbe, ponudbo pa izbral na podlagi meril, ki jih bo določil v vsakokratnem povabilu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da si naročnik napačno razlaga določbe zakona glede sklenitve okvirnega sporazuma na podlagi izvedenega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da okvirni sporazum v ZJN-2 ni urejen kot samostojen postopek oddaje javnega naročila, temveč zgolj kot tehnika javnega naročanja, ki sledi predhodno izvedenemu odprtemu postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (četrti odstavek 32. člen ZJN-2). Pri sklepanju okvirnega sporazuma v skladu z ZJN-2 mora tako naročnik spoštovati "postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma", stranke okvirnega sporazuma pa mora izrecno izbrati ob "uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom tega zakona." Navedeno pomeni, da mora naročnik tudi v primeru, ko želi skleniti okvirni sporazum na podlagi predhodno izvedenega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, stranke okvirnega sporazuma vedno izbrati ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 7. točki Povabila k oddaji prijave (Pogoji za priznanje sposobnosti in merila za izbor kandidatov) med drugim določil:
"Za priznanje sposobnosti mora kandidat izpolnjevati pogoje skladno z določbami ZJN-2 v členih od 42 do 45, in pogoje navedene v tej razpisni dokumentaciji.
["]

Kadrovska in tehnična sposobnost in izbor kandidatov po posameznih sklopih:

Splošno:

Pogoji za priznanje sposobnosti, vezani na minimalno kadrovsko in tehnično sposobnost ter reference se razlikujejo glede na sklop za katerega kandidat daje prijavo. Kjer pri pogoju ni izrecno naveden sklop, za katerega pogoj velja, pomeni, da pogoj velja za vse sklope.

Če kandidat odda prijavo za več sklopov med sklopi 1 do 10, se kumulativno sešteva minimalna kadrovska zmogljivost, pogoj zagotavljanja potrebne opreme in pogoj strokovnih referenc. To pomeni, da mora imeti kandidat ali skupina kandidatov najmanj toliko zaposlenega kadra, opreme in referenc, kot ga zahtevajo vsi sklopi na katere se kandidat javlja skupaj. Posameznega zaposlenega kandidat ne sme uveljavljati na več sklopih. Enako velja za opremo in reference. V primeru, da bo kandidat iste kadre, isti komplet opreme ali iste reference uveljavljal na več sklopih hkrati, bo njegova ponudba izločena iz vseh sklopov javnega naročila.

V primeru, da se kandidat javi na več sklopov in bo naročnik ugotovil, da kandidat ne more zadostiti kumulativnemu pogoju minimalne kadrovske zmogljivosti, pogoju zagotavljanja potrebne opreme in pogoju strokovnih referenc, bo prijavo takega kandidata izločil v vseh sklopih za katere podaja prijavo.

Kandidati, ki oddajo prijavo za sklope 4, 5, 7 in 8, ne morejo oddati prijave za sklope 1, 2, 6 in 9.
["]

Po zaključenem pregledu prejetih prijav bo naročnik v vsakem od sklopov sprejel prijave kandidatov v posameznem sklopu, katerim bo priznal sposobnost, na podlagi v nadaljevanju, pri posameznem sklopu, navedenih meril.

POGOJ ZA 1. SKLOP: SUHOZEMNE PREDHODNE ARHELOŠKE RAZISKAVE PO METODAH 5-6

Minimalna kadrovska zmogljivost je 1 zaposleni univ. dipl. arheolog oziroma strokovnjak z zaključeno štiri ali petletno univerzitetno izobrazbo s področja arheologije oziroma primerljivega področja v tujini, ki je vodil in izvajal tovrstne raziskave. Za navedene zaposlene mora kandidat izkazati tudi znanje za računalniško obdelavo podatkov (.doc, .xls, .dwg, .shp., .pdf).

Poleg tega mora kandidat ob izvedbi raziskave zagotoviti tudi ekipo tehnika in 5 delavcev.

Kandidat mora razpolagati z vso potrebno osnovno delovno opremo (1 komplet arheološkega orodja, 1 komplet trasirk, 1 munsel soil chart, 1 fotoaparat, 1 računalnik,").

Kandidat mora imeti zaključene raziskave z javno dostopnim poročilom o rezultatih raziskav, pri katerih so bile izvedene predhodne arheološke raziskave po metodah 5 " 6. Skupna velikost projektov, na območju na katerih so bile izvedene metode 5 " 6, mora presegati 90 ha. Za referenčna leta se štejejo leta 2009, 2010, 2011 in 2012.
["]

MERILA za izbor:
- v referenčnem obdobju - štejejo se leta 2009, 2010, 2011 in 2012
- mora kandidat imeti izvedene vsaj 3 raziskave z javno dostopnim poročilom na dolgih linearnih projektih, kjer je minimalna širina raziskave 30m, vsaka dodatna raziskava z javno dostopnim poročilom na dolgih linearnih projektih, ki jo je kandidat navedel kot referenčno, je ovrednotena z 0,5 točke
- točkovanje skupne velikosti projektov z izvedenimi raziskavami 5-6:
- od 90 ha do 100 ha " 1 točka
- od 101 ha do 110 ha " 2 točki
- 111 ha in več ha " 3 točke.

V primeru, da bo kandidatov, ki bodo izpolnjevali pogoje naročnika več kot 6, bo naročnik priznal sposobnost kandidatom, ki bodo na podlagi zgoraj navedenih meril razvrščeni od prvega do šestega mesta, glede na prejeto število točk.

Če bo kandidatov, ki bodo izpolnjevali pogoje naročnika manj kot 6, bo naročnik priznal sposobnost vsem kandidatom, ki bodo zadostili pogojem razpisne dokumentacije.

["]"

Državna revizijska komisija je citirala le del razpisne dokumentacije, ki se nanaša na prvi sklop, vendar pojasnjuje, da je naročnik za vseh 23 sklopov pri pogojih za priznanje kadrovske in tehnične sposobnosti in izbor kandidatov po posameznih sklopih določil najprej pogoje za priznanje kadrovske in tehnične sposobnosti, nato pa na te pogoje vezal tudi merilo za izbor kandidatov, s katerimi bo sklenil okvirne sporazume, če bo število prijavljenih kandidatov presegalo število kandidatov, ki ga je naročnik določil za priznanje sposobnosti in sklenitev okvirnih sporazumov v posameznem sklopu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da "merila", ki jih je naročnik določil za izbor strank okvirnega sporazuma po posameznih sklopih, ne predstavljajo meril v smislu 48. člena ZJN-2, tj. elementov za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje in presojanje ponudb (glej odločitve Državne revizijske komisije št. 018-156/2011, 018-120/2012 ipd.). Naročnik sam priznava, da zahtevana "merila za izbor" niso merila v smislu 48. člena ZJN-2, ampak neke vrste kriteriji za omejevanje števila ponudnikov, katerim bo naročnik priznal sposobnost in z njimi sklenil okvirni sporazum, ter da v tej fazi postopka še ne išče ekonomsko najugodnejše ponudbe. Glede na to, da zakon določa, da morajo biti stranke okvirnega sporazuma vedno izbrane ob uporabi meril iz 48. člena ZJN-2, naročnik pa nesporno teh meril v zadevno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere namerava skleniti okvirne sporazume z usposobljenimi kandidati, ni vključil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZJN-2.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik na strani 44 razpisne dokumentacije (Oddaja javnih naročil v drugi fazi postopka) zapisal: "V drugi fazi postopka bo naročnik kandidate, katerim bo priznal sposobnost in s katerimi bo sklenil okvirni sporazum, za vsako posamezno naročilo, za vsak posamezni sklop, pisno povabil k oddaji ponudbe.

Merila za izbiro ponudb v drugi fazi postopka bo naročnik določil v vsakokratnem povabilu k oddaji ponudbe."

V vzorcu okvirnega sporazuma je naročnik zapisal, da se okvirni sporazum sklepa skladno z določili 32. člena ZJN-2 na način, da bo naročnik za vsako posamezno naročilo v drugi fazi postopka ponovno odpiral konkurenco med ponudniki, katerim je v prvi fazi postopka priznal sposobnost za posamezni sklop in s katerimi je sklenil okvirni sporazum (1. člen vzorca okvirnega sporazuma). Navedel je tudi, da: "Predmet okvirnega sporazuma je izvedba in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah v _ sklopu: (opomba: odvisno za kateri sklop bo kandidatu priznana sposobnost), ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti" (5. člen vzorca), v 7. členu vzorca pa še: "Naročnik bo v vsakokratnem povabilu k predložitvi ponudb, s katerim bo odpiral konkurenco, opredelil predmet naročila, kraj izvedbe in roke izvedbe naročila, merila na podlagi katerih bo ocenil prejete ponudbe in druge pogoje in zahteve, potrebne za pripravo in predložitev ponudbe."

Iz navedenega sledi, da bo naročnik sklenil okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov, v katerem ne bodo opredeljeni vsi pogodbeni pogoji (četrti odstavek 32. člena ZJN-2), in na podlagi katerega bo posamezna naročila oddal s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega postopka (šesti odstavek 32. člena ZJN-2). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okvirnem sporazumu ni določil meril, na podlagi katerih bo izbral najugodnejšo ponudbo. Naročnik sam pojasnjuje, da bo merilo, na podlagi katerega bo oddal posamezno naročilo, določil v vsakokratnem povabilu, ga opisal in ovrednotil, takšno ravnanje naročnika pa ni skladno z določbo četrte alineje šestega odstavka 32. člena ZJN-2, ki določa, da "naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma".
Zakon sicer za oddajo posameznega naročila s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, v katerem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ne prepoveduje, da naročnik posamezne pogoje opredeli šele v povabilu k oddaji ponudbe za posamezno naročilo (pri čemer tudi ti pogoji, upoštevajoč zadnji stavek četrtega odstavka 32. člena ZJN-2, ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma), vendar to ne velja za merila za izbor. Glede na besedilo citiranega člena ZJN-2 mora biti merilo za izbor za oddajo posameznega naročila predvideno že v okvirnem sporazumu in ne šele v povabilu k oddaji ponudbe za posamezno naročilo. Ker naročnik v okvirnem sporazumu ni predvidel meril, na podlagi katerih bo oddal posamezno naročilo v primeru odpiranja konkurence med strankami okvirnega sporazuma, ampak je celo izrecno predvidel, da se bodo ta določila šele v vsakokratnem povabilu k oddaji posameznih ponudb, gre ugotoviti, da je kršil šesti odstavek 32. člen ZJN-2.

Glede na doslej ugotovljene kršitve glede (ne)določitve meril tako za izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma kot tudi za oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po postopku, ki ni v skladu s zakonsko predpisanim. Ker že te kršitve narekujejo ugoditev vlagateljevemu revizijskemu predlogu in razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalcev za izvedbo in sodelovanje pri predhodnih arheoloških raziskavah", Državna revizijska komisija ni obravnavala drugih revizijskih navedb vlagatelja, saj to na zakonitost in pravilnost že sprejete odločitev ne bi moglo v ničemer vplivati.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila le-tega odda po postopku, predpisanem z zakonom, in pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo v skladu z določili ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) v višini 20,00 EUR, za izdatke po tar. št. 6000 ZodvT v višini 10,00 EUR, nagrado za izdelavo pripravljalne vloge v višini 1.000,00 EUR, takso v višini 1.500,00 EUR ter 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za odvetniško zastopanje v predrevizijskem postopku (sestava zahtevka za revizijo in pripravljalne vloge) nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, pavšalni znesek po tar. št. 6002 ZodvT v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, ter strošek za plačano takso za revizijski zahtevek višini 1.500,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne označila stroške odvetniškega zastopanja nad priznano višino, kot neutemeljene pa zavrnila stroške za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 ZOdvT, saj vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni predložil več kot 100 strani fotokopiranih listin

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija tako ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 2.484,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.



Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 11. 1. 2013




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
" Odvetnik Jaka Šarabon, Glavni trg 20, Kranj
" Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova ulica 6, Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu